Načrt vodstva Univerze v Mariboru, da bi plačilo skoraj 160 tisočakov težkega računa evropske komisije prevzela nemška partnerska univerza, se je sfižil. Vodstvo univerze v Marburgu je namreč odločno zavrnilo zahtevo Mariborčanov. Pripravljeno je prevzeti zgolj četrtino zneska.
V Dnevniku smo razkrili, da je morala mariborska univerza konec januarja nakazati 158.753 evrov na račun Evropske unije. Gre za znesek, ki naj bi bil v okviru čezmejnega evropskega projekta Tempus morems neupravičeno porabljen.
Do leta 2011 je bila koordinatorica projekta univerza v Marburgu, septembra istega leta pa je vse obveznosti in zadolžitve nosilke prevzela mariborska univerza. Odgovorna oseba projekta, ki naj bi pospešil modernizacijo visokega šolstva v državah bivše Jugoslavije in omogočil hitrejšo uvedbo bolonjske reforme, je bil tedanji tajnik filozofske fakultete Mladen Kraljić.
Leta 2015 so izvedbo projekta vzeli pod drobnogled revizorji in konec leta 2016 spisali obširno poročilo pristojnim v Bruslju. Ugotovili so, da so sodelujoči univerzitetniki z dvanajstih univerz z razpoložljivim evropskim denarjem delali zelo po domače; manjkali so fakture, potrdila o plačilih in druga dokumentirana dokazila o utemeljeni porabi.
Marburški kancler zavrnil odgovornost
Na mariborski univerzi so se izgovarjali, da je za vse nepravilnosti odgovorna univerza v Marburgu. Kljub temu so konec januarja izvedli nakazilo v Bruselj, a obenem trdili, da jim bodo v Marburgu ta denar povrnili. Njihova pričakovanja se niso izpolnila.
»Univerza v Marburgu je dolžna opraviti plačilo le, če je k temu pravno zavezana,« jim je v dopisu odgovoril kancler Friedhelm Nonne. »Žal smo kljub dobronamernemu branju prišli do sklepa, da iz vašega dopisa ni mogoče razumeti, zakaj naj bi bili mi odgovorni za povračilo Evropski uniji. Zato moram vaš zahtevek zavrniti.«
Za univerzo v Marburgu je sprejemljiv prevzem zneska v višini 39.837 evrov, vendar v vodstvu mariborske univerze ponudbe niso sprejeli in bodo bržkone sprožili sodni spor v Nemčiji. So pa v rektoratu, ki ga začasno vodi prorektor Žan Jan Oplotnik, izpeljali manever, s katerim so strošek prevalili na filozofsko fakulteto.
Prodekanka Irena Stramljič Breznik je namreč 29. januarja, to je na dan nakazila denarja v Bruselj, podpisala sporazum o začasnem posojilu, s katerim je fakulteta posodila rektoratu 158.753 evrov. Sporazum, ki so ga pripravili v rektoratu, je spisan tako, kot da so Nemci že prevzeli odgovornost za prevzem plačila in je nakazilo denarja iz Marburga samo še vprašanje časa.
Dekanu prikrili podpis sporazuma
Posojilni sporazum med rektoratom in članico je nenavaden tudi zato, ker nam je dekan Božidar Kante še februarja odločno zatrjeval, da fakulteta ne bo nosila finančnega bremena za zavoženi projekt, saj ga je Kraljić vodil iz rektorata, v dekanatu pa imajo v zvezi z njim zelo malo dokumentacije. »Odločitev o podpisu sporazuma je bila sprejeta v krogu tajnice fakultete in prodekanic. Jaz sem bil takrat na bolniški in o tem nisem bil obveščen niti pred podpisom sporazuma niti kasneje, ko sem se kot dekan vrnil na svoje delovno mesto,« nam je razložil Kante, ki ga je poteza sodelavk kakopak ogorčila, saj sam takšnega sporazuma ne bi podpisal. »Z njim ima zdaj škarje in platno v svojih rokah rektorat, ki nam lahko omenjeni znesek kadarkoli odtegne od dvanajstine,« ugotavlja dekan. »V zvezi s podpisom sporazuma bo vsekakor treba sprejeti nekatere sankcije in postopke.« Po neuradnih informacijah bo Kante na današnjem kolegiju prodekankama Karin Bakračevič in Ireni Stramljič Breznik predlagal odstop.
