Sredi tega meseca bo Nemčija skoraj pol leta po parlamentarnih volitvah dobila vlado. Zadnjo oviro so odpravili socialdemokrati (SPD), ki so s poštnim glasovanjem članstva do minulega petka potrjevali januarski dogovor svojega vodstva o koaliciji s krščansko demokratsko unijo CDU in bavarskimi krščanskimi socialisti. Od 463.722 članov SPD se jih je glasovanja udeležilo skoraj osemdeset odstotkov, dve tretjini pa sta ponovno koalicijo pod vodstvom Angele Merkel podprli, tako da se je zanjo pravzaprav odločila absolutna večina 239.604 registriranih socialdemokratov. Kanclerko od njenega četrtega mandata in s tem stopanja ob bok političnemu mentorju Helmutu Kohlu in Konradu Adenauerju ločijo samo še formalnosti: od uradnega predloga predsednika Frank-Walterja Steinmeierja prek potrditve v bundestagu do zaprisege vlade, ki bo predvidoma takoj po velikonočnih praznikih.

Podpora SPD ponovni koaliciji je bila pričakovana, čeprav se je obetala precej manjša od dosežene. Olaf Scholz, predsedujoči stranki po umiku Martina Schulza, je ocenil, da so si z doseženim rezultatom zagotovili tudi moč za lastno prenovo po najslabšem volilnem rezultatu SPD od druge svetovne vojne sem. Prva priložnost za to bo že predviden izreden kongres stranke v aprilu, ko naj bi na njeno čelo prvič stopila ženska Angela Nahles, trenutno vodja poslanske skupine SPD v bundestagu, sicer pa je vodstvo stranke članstvu obljubilo, da bo svoje sodelovanje v koaliciji čez dve leti postavilo pod drobnogled.

Predsedujoči SPD Olaf Scholz je rezultat glasovanja o veliki koaliciji objavil na berlinskem sedežu stranke, rekoč: »Vse je zdaj jasno. SPD se bo priključila prihodnji nemški vladi.« Kanclerka Merklova, ki to delo že več kot 160 dni opravlja v vlogi vršilke dolžnosti, je v tvitu nemudoma čestitala novi-stari partnerici in dodala, da se »veseli ponovnega sodelovanja s SPD v dobro naše države«. Čestitke socialdemokratom, ki so se od sprva odločnega Schulzevega zavračanja koalicije postopoma mehčali pod pezo verjetno še hujšega poraza na morebitnih ponovnih volitvah ter skupnega strahu s CDU/CSU pred nadaljnjim vzponom skrajne desničarske Alternative za Nemčijo (AfD), so prihajale s sedeža Evropske unije in njenih posameznih članic, že močno zaskrbljenih zaradi politične negotovosti, ki se je prevesila v najdaljše sestavljanje vlade v njenem prislovično najbolj stabilnem delu.

V sami SPD je bilo dvomov v nadaljnje sovladanje s konservativci največ. Precejšen del članstva je katastrofalen volilni rezultat pripisoval prav dosedanjemu sodelovanju v koaliciji, ki so ga podobno kot tokrat leta 2013 prvič potrjevali s poštnim glasovanjem in tedaj izglasovali s kar 76-odstotno podporo. Glavno kampanjo za tokratno potrditev sta vodila Scholz in Andrea Nahles, ki se pripravlja na prevzem stranke, na čelo nasprotnikov pa se je postavil vodja socialdemokratskega mladega krila Kevin Kühnert. Ta je rezultat glasovanja danes pospremil z izjavo, da je tako kot številni mladi člani stranke najbolj razočaran prav nad samim rezultatom glasovanja. »Je demokratična odločitev in jo sprejemamo,« je dejal in dodal, da niso razočarani poraženci, čeprav je njegov obraz jasno pričal o nasprotnem.

Deljene popotnice koaliciji

Pričakovanje, da bo glasovanje precej tesnejše od nazadnje prepričljivih 66,02 odstotka v prid koalicije, je bilo v Nemčiji tako rekoč splošno, a očitno ne povsem utemeljeno. Tako je menil tudi Nicola Beer, generalni sekretar liberalcev FDP, ki so se vrnili v parlament, a ostajajo v opoziciji. »SPD je glasovala po pričakovanjih. Bolj so se bali novih volitev, kot se nadaljnje marginalizacije v koaliciji z Merklovo,« je tvitnil in dodal, da so sicer kanclerkine skrbi zdaj mimo, saj ostaja na čelu vlade, toda Nemčija se s tem po njegovem pomika na stranski tir. Tudi sopredsednica Leve stranke Katja Kipping je ocenila, da se socialdemokrati in konservativci vračajo na oblast »oslabljeni in otopeli«, medtem ko je bila Annalena Baerbock na čelu Zelenih bolj optimistična. »Dobro je, da je brezizhodnosti končno konec,« je komentirala vstop SPD v vlado, a dodala, da bodo morali praznine koalicijske pogodbe, kar zadeva podnebne spremembe ter skrb za starejše in otroke na robu revščine, reševati prek parlamenta. Oddahnili so si tudi nemški gospodarstveniki, a pozvali vlado, naj čim prej zaviha rokave in ohrani nemško konkurenčnost v svetu, ki jo ameriški predsednik ogroža s trgovinsko vojno, Kitajska pa načenja z industrijskim vzponom. Alice Wendel, voditeljica na čelu AfD, odslej najmočnejše opozicijske stranke v bundestagu, pa je obnovljeni črno-rdeči koaliciji sporočila, da ji bo »račun izstavljen najpozneje leta 2021«, torej na predvidenih naslednjih volitvah.