Vlada je bila izvoljena zato, da sprejema sklepe s soglasjem svojih volilcev, ne more pa se odločati, ne da bi vedela za mnenje občanov, ki ga lahko tudi preveri, in to možnost ali več možnosti da tudi na referendum. Na tak način bi imeli pogajalci v rokah povsem drugačne in močnejše argumente, ki bi bruseljske salonske leve gotovo bolj prepričali kot prosjačenje za to ali ono varianto.

Ob morebitnem referendumu o tej zadevi bi lahko odločali tudi o želenem tipu demokracije, o čemer nikoli nismo eksplicitno odločali, smo jo pa dobili zapakirano v osamosvojitvenem paketu. Namreč, ali si želimo predstavniško demokracijo, po kateri vsake štiri leta dajemo v upravljanje državo nekim ljudem, ki praviloma bolj ugrabijo privilegije in koristi, kot pa mislijo na javni interes, ali pa smo za bolj direktno demokracijo, kjer stranke ne igrajo glavne vloge, ampak so to pridni in kakovostni administratorji, ki delajo, kar in kot je prav, če pa se morajo odločiti o čemer zunaj tega konteksta, pa vprašajo za odločitev volilno in davkoplačevalsko telo. Torej, ali smo za transparenten, odprt, participativen in zaupanja vreden sistem upravljanja, s katerim lahko končno pridemo do moderne, učinkovite in za vse dobre države?

Bojko Jerman, Dolsko