Italijanska desnosredinska koalicija in še posebej vodja stranke Naprej, Italija Silvio Berlusconi sta najbolj zaznamovala finale pred jutrišnjimi parlamentarnimi volitvami, na katerih sodeč po anketah nihče ne bo dobil dovolj velike večine za samostojno sestavo vlade. Berlusconi, ki zaradi obsodbe ne sme opravljati javnih funkcij do prihodnjega leta, je prepričal svojega zvestega političnega sodelavca Antonia Tajanija, da bi v primeru zmage desne sredine prevzel premierski položaj. Tajani je predsednik evropskega parlamenta in bi bil v kratkem času že drugi politik, ki bi šel s tega položaja na domačo politično sceno, le da se njegovemu predhodniku Martinu Schulzu naskok na premierski položaj v Nemčiji ni izšel. Desnosredinska koalicija je nase vlekla pozornost tudi zaradi notranjih nesoglasij prav o tem, kdo bi v primeru zmage prevzel vodenje vlade. Načeloma naj bi med glavnima strankama, Naprej, Italija in Liga, obstajal dogovor, da ga dobi tista z več osvojenimi glasovi, zato se na premierskem položaju vidi tudi vodja desničarske Lige Matteo Salvini. Mir v desni sredini so načenjala tudi ugibanja o morebitni povolilni koaliciji Berlusconijeve Naprej, Italije z zdaj vladajočimi levosredinskimi demokrati Mattea Renzija. Berlusconi je zato takšno možnost javno zanikal, a povsem verjeti mu ne gre, kajti povolilna matematika je drugačna od predvolilne. Ne nazadnje so tudi politično slepo ulico po zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2013 rešili s sestavo velike koalicije. Berlusconi, Salvini in voditeljica postfašističnih Bratov Italije, Giorgia Meloni, so razpoke v predvolilni koaliciji mašili tudi s sploh prvim skupnim predvolilnim nastopom v Rimu. »Običajno je, da se pojavljajo krajši trenutki razhajanj,« je tam rekel Berlusconi in dodal, da težav ne bo, ko bodo enkrat v vladi.

Tradicionalno visoka udeležba

Italijani bodo jutri prvič volili po mešanem večinsko-proporcionalnem sistemu. Približno 51 milijonov je volilnih upravičencev, le da lahko 630 poslancev spodnjega doma volijo vsi, stari najmanj 18 let, medtem ko je za volitve 315 senatorjev starostna meja postavljena pri 25 letih. Volilna udeležba je v Italiji tradicionalno visoka. Nazadnje je bila 75-odstotna, pred tem pa vedno višja od 80 odstotkov. To je bržkone tudi posledica tega, da je bila volilna udeležba do leta 1993 zakonsko obvezna, so pa bile sankcije za neudeležbo simbolične. Volišča bodo odprta od sedme ure zjutraj do enajste zvečer, kar pomeni, da bodo zanesljivejši rezultati znani šele v ponedeljek.

Renzi do vlade le z veliko koalicijo

Ker je objava anket zadnja dva tedna pred volitvami prepovedana, ostajajo le ugibanja o tem, kdo je v finišu pridobil ali izgubil. Zadnje ankete so kazale zmago desnosredinske koalicije s 35 odstotki glasov, premalo za absolutno večino. Levosredinska koalicija bi jih dobila 27 odstotkov. Zmagovalka med strankami bi bilo samostojno populistično Gibanje 5 zvezd z okoli 29 odstotki podpore. Če bi se izšlo tako, bi bilo oblikovanje vlade mogoče le, če bi nekdo požrl besedo in poiskal koalicijskega partnerja zunaj svojih ideoloških okvirov.

Kot kaže, bi bila to edina mogoča pot za demokrate, da se obdržijo v vladni palači. Njihov vodja in bivši premier Matteo Renzi je precej manj priljubljen kot v času, ko je bil nova svetla zvezda na italijanskem političnem prizorišču. Tudi zato je pravi kandidat demokratov za vodenje vlade aktualni premier Paolo Gentiloni, ki je vlado sestavil konec leta 2016. Nihče mu ni pripisoval več od kratkega postanka na položaju, pa je z umirjenostjo in delom, ki je imelo prednost pred iskanjem medijske pozornosti, požel precej več simpatij kot Renzi.

Na mestu premierja se vidi tudi vodja Gibanja 5 zvezd Luigi Di Maio. A za naskok na čelo vlade bi moralo gibanje v zadnjih dveh tednih uprizoriti manjši čudež v igranju na čustva Italijanov, ki sta jih v kampanji najbolj zanimali vprašanji priseljevanja in ekonomije. Zadnje glasove je Di Maio zbiral s shodom v Rimu, ki se ga je udeležil tudi ustanovitelj gibanja Beppe Grillo.