V letu 2017 je bilo po podatkih spletne strani TokenData 902 ICO kampanj. Od teh jih 142 propadlo pred koncem zbiranja sredstev, 276 pa jih je propadlo po končanem crowdsale-u do konca leta 2017. Skupaj to pomeni 46 odstotno stopnjo preživetja lanskih ICO kampanj. A tu se zgodba ne konča. Med 902 kampanjami naj bi bilo še nadaljnjih 113 domnevno propadlih. Pri slednjih že dalj časa ni jasnih novic o tem, kaj se s projekti dogaja. Skupni delež neuspešnih kampanj je upoštevajoč zadnjo skupino kar 59 odstotkov, ovrednoteno na 190 milijonov evrov (233 milijonov dolarjev).
Opis izdelka zgolj za fasado
Zanimiva je tudi časovna razporeditev kampanj v lanskem letu. Če so v januarju 2017 ICO projekti po podatkih portala Blackmooncrypto zbrali 1,7 milijona dolarjev (približno 1,4 milijona evrov) kapitala, so konec leta v decembru kar 716-krat toliko ali 1,2 milijarde dolarjev (976 milijona evrov). Zakaj se kljub velikemu deležu propadlih ICO kampanj denar v tovrstne projekte še vedno množično vlaga? Poznavalci menijo, da je šlo pri mnogih projektih zgolj za pranje denarja. Opis izdelka oziroma storitve, ekipa, spletna stran in ostalo so dostikrat zgolj fasada.
Na prvi pogled je nizek delež uspešnih ICO kampanj zaskrbljujoč podatek, a analitiki blizu tehnološkim podjetjem opozarjajo, da je delež uspešnosti zagonskih podjetij oziroma startup-ov, ki se financirajo s tveganim kapitalom (ang. venture capital), primerljivo nizek. Do zrelosti pride zgolj četrtina ustanovljenih startupov, petina jih propade v prvem letu, navaja spletna stran fortune.com.
