Kakšen brexitski teden! Lahko bi mu rekli mati vseh brexitskih tednov po referendumu junija 2016. Začel se je z govorom vodje opozicijskih laburistov Jeremyja Corbyna, ki se je izrekel za mehki brexit in pobrexitsko carinsko unijo z EU. Nadaljeval se je z govoroma dveh nekdanjih premierjev, konservativca Johna Majorja in laburista Tonyja Blaira, ki sta brexit razglasila za samoškodovanje, kar da je še mogoče preprečiti. Končal pa se je z dolgim in dolgočasnim, na začetku in koncu saharinskim govorom premierke Therese May, ki je zaradi robotskega podajanja zvenel kot predavanje. A resnici na ljubo: govor je v primerjavi s prejšnjimi dodal precej mesa na zelo oglodano brexitsko kost.
Mehko-trdi brexit?
Za današnji govor je izumila nov, mehko-trdi brexit. Po govoru ni odgovorila na vprašanje, ali je brexit nekaj dobrega za Britanijo, ampak je rekla samo, da prinaša spremembe. Namesto trdega brexita je ponudila »trda dejstva«. Napovedala je, da Britanija ne bo dobila vsega, kar bi rada. Prvič je priznala, da se bo po brexitu trgovina z EU zmanjšala in da Britanija ne bo mogla ohraniti tako imenovanih »finančnih potnih listov«. Ti bankam in drugim finančnim ustanovam članic omogočajo, da povsod po EU prodajajo finančne storitve na podlagi lokalnih licenc. Izguba finančnih potnih listov je največja brexitska skrb londonskega Cityja.
Sporočila je, da bo Britanija zapustila skupni trg EU in carinsko unijo (to je trdi del njenega brexita), zato da bo lahko samostojno sklepala trgovinske sporazume z drugimi državami, da pa ju ne bi hotela zapustiti povsem (mehki del njenega brexita), saj si želi dostopa do skupnega evropskega trga in brezcarinske trgovine z EU na posameznih področjih, kot je avtomobilska industrija.
Brez ideje, kaj s kopensko mejo, a odločno proti predlogu EU
Za pobrexitsko Britanijo naj bi v pogajanjih z EU izumili povsem novo podlago medsebojne trgovine, tako da bi zapustila EU, a vseeno na neki način ostala v njej tudi prek članstva v vrsti evropskih agencij, za kar bi seveda morala plačevati članarino. V govoru pa je Mayeva odločno zavrnila »nesprejemljiv predlog EU«, po katerem bi britanska Severna Irska posredno ostala del evropskega skupnega trga in carinske unije, saj bi to pomenilo, da del Britanije ni zapustil EU. Bruselj je to predlagal zato, da bi se izognili vrnitvi »trde« meje s carinskim in policijskim nadzorom. Ni pa Mayeva ponudila nobene rešitve za bodočo mejo med Severno Irsko in Irsko, ki bo hkrati meja med Britanijo in EU. Zatrdila je samo, da to ne bo trda meja. To naj bi zagotovila sodobna tehnologija. Kako? Tega ni povedala. Morda upa, da bodo na pogajanjih o brexitu rešili vsa druga žgoča vprašanja in bo ostalo samo vprašanje meje na Irskem, ki ga bodo potem »morali« rešiti.
Ostre kritike govora
Mayeva si želi novega prelomnega sporazuma z EU, kakršnega še ni bilo. Njeni britanski kritiki pravijo, da je v govoru nanizala seznam želja, ki jih je EU na dosedanjih pogajanjih že odločno zavrnila, da ni bila resna, da je bila nejasna, da je nanizala vrsto brexitskih problemov brez rešitve … sploh glede meje na irskem otoku. Povprečnemu Britancu, ki po besedah enega od kritikov ne zna našteti niti vseh sedmih barv mavrice, kaj šele sedem zakonov EU, po tem govoru, ki je izzvenel kot nekakšna prošnja za pridruženo članstvo v EU, ni niti malo bolj jasno, kakšen brexit bi radi Mayeva in njena vlada. Po tem njenem govoru se zdi brexit nekaj še bolj nesmiselnega, kot je bil prej.
