Halova je navdušila kritike že s prvencem Quarantine (2012), pri katerem je v ospredje postavila svoj neobdelani in afektirani glas ter se na osnovi abstraktne ambientalne elektronike spogledovala s popom. Drugačen, bolj eteričen in plesen sentiment izkazuje njen drugi album Chance of Rain (2013), ki korenini v tehnu v njegovi raziskovalni različici. Po slišanem se z Dustom vrača k prvencu. Pospremila ga je z vokalom v živo, ki je bil tokrat bolj sintetičen, a je na odru deloval enolično in tarnajoče. Ritmu, ki se mestoma približuje UK garageu, in zvočni krajini z izrazitim obč

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.