Kljub pozni uri je na predstavo prišlo veliko gledalcev, večinoma gledaliških ljudi, pa tudi širša makedonska kulturna elita iz Skopja, Bitole in od drugod; osebno ali vsaj po imenih sem poznal skoraj polovico avditorija. Bilo je slovesno in ganljivo, tudi še po predstavi in tudi naslednji dan, ko sva se z Jovanovićem s starimi prijatelji, znanci in kolegi srečala še v Skopju. Veliko smo govorili o »ohranjanju kulturnih povezav« (»bili smo vendar del istega prostora« ipd.), v resnici pa je šlo za spontani obred poslavljanja. Vsi smo bili veseli tistega bežnega ponovnega sniden

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.