Pri zadnjem nastopu Vladimirja Putina gre za jasno opozorilo ZDA in preostalim globalnim akterjem, da lahko postane sodobni svet še bistveno bolj nestabilen, pravi Klemen Grošelj. »Možnost globalne oboroževalne tekme je več kot očitna, pri čemer bo Rusija zagotovo sledila strategiji asimetričnih odgovorov in ne brezpogojne paritete, kot je to počela nekdanja Sovjetska zveza, ki jo je to ekonomsko pokopalo.«
Med novim ruskim orožjem, ki naj bi streznilo njihove potencialne napadalce, je zagotovo najzanimivejša lani preizkušena medcelinska raketa s skoraj neomejenim dosegom, ki se po Putinovih besedah lahko izogne vsaki protiraketni obrambi in lahko proti cilju poleti tako čez severni kot južni tečaj. Grošelj razlaga, da Rusija res razvija celo vrsto programov v okviru modernizacije strateških jedrskih sil, prvi tovrstni projekt pa je zagotovo medcelinska balistična raketa RS-24 jars, ki je oborožena z več jedrskimi konicami.
Sarmat in rubež
Ta sistem je, pravi Grošelj, že v operativni uporabi, »medtem ko drugi ruski program – težka medcelinska balistična raketa RS-28 sarmat, ki naj bi nadomestila sedanje, v Ukrajini proizvedene rakete SS-18 satan – še ni«. Gre za raketo z nosilnostjo do 24 jedrskih bojnih glav, ki je še v začetni fazi testiranj, »prve hladne izstrelitve pa so bile res izvedene konec lanskega leta, kar je bilo tudi prikazano na zaslonih med Putinovim govorom«. Sarmat ima doseg okoli 10.000 kilometrov, kar raketi omogoča visoko raven strateške prožnosti pri izbiri poti v zahodni hemisferi oziroma proti Severni Ameriki.
Poleg sarmata je Grošelj opozoril še na ruski projekt RS-26 rubež oziroma na medcelinsko balistično raketo z dosegom do 5800 kilometrov, »katere namen je delovanje na evropskem vojskovališču. Gre za naslednika znanih sovjetskih raket SS-20 pionir, pri čemer rubež zaradi dosega 5000 kilometrov ne spada več v razred raket srednjega dosega, ki so v Evropi prepovedane.« Primarni cilji rubeža so po Grošljevem mnenju urbana območja v Evropi in Aziji, »projekt pa je poznan tudi pod oznako avantgard, pri čemer gre za namerno zavajanje in povzročanje zmede, saj je avantgard tudi oznaka za razvoj ruskih hipersoničnih jedrskih bojnih glav, ki bi bile nameščene na vse njihove sodobne medcelinske izstrelke«. Gre za plovila, ki so zmožna manevriranja na robu vesolja in izogibanja protiraketni obrambi tudi pri enormnih hitrostih. »To so tiste bojne glave z nizko močjo, o katerih je govoril Donald Trump, da jih ZDA nimajo, imata pa jih Rusija in Kitajska. Gre za res zelo natančne bojne glave.«
Podvodni droni
Grošelj ocenjuje, da gre za »resne sisteme, proti katerim niti ZDA niti Nato nimajo učinkovitega protiraketnega sistema. Sistem rubež je zelo zlovešče sporočilo Natu, Evropi in ZDA, saj nas vrača v osemdeseta leta prejšnjega stoletja.«
Putin je govoril tudi o manjših raketnih pogonih na jedrsko gorivo, ki jih je mogoče namestiti na nizko leteče manevrirne rakete, ki imajo skoraj neomejen domet, nanje pa je mogoče namestiti tudi jedrske konice. Po Grošljevem mnenju gre tudi tukaj za idejo še iz časov Sovjetske zveze. Če je ruskim inženirjem resnično uspelo rešiti težave, povezane z miniaturizacijo jedrskega pogona za uporabo pri orožju velikosti manevrirne rakete, pa gre zagotovo za zelo velik tehnološki preboj, pravi.
Tudi ruski podvodni droni, ki lahko nosijo jedrske konice, so po Grošljevem prepričanju še na ravni prototipa, podobno je z novim laserskim orožjem, o katerem je govoril Putin. »O ruskem laserskem orožju z namenom uničevanja in zaslepitve nasprotnikovih satelitov se je res veliko govorilo, vendar tega, ali je to orožje res že v operativni uporabi, ne moremo popolnoma potrditi ali ovreči.«
Kaj meni o Putinovih besedah, smo povprašali še obramboslovca Boštjana Poklukarja. Predstavljanje novih superorožij ga spominja na prakso z vrhunca hladne vojne, »zato upam, da to ne pomeni, da smo na poti v novo hladno vojno 2.0«. Poklukar svari pred izjemno zapletenim varnostnim okoljem, »v katerem živimo, varnostna tveganja in grožnje pa se z globalizacijo in digitalizacijo samo še povečujejo. Tega se moramo kot družba zavedati, zaradi česar je govorjenje o tem, da je Slovenija večna oaza miru sredi Evrope, nekoliko neodgovorno. Treba je razmišljati o tem, kako učinkovit sistem nacionalne varnosti si v Sloveniji želimo imeti.«
