Carles Puigdemont se, vsaj začasno, odreka vodenju Katalonije. Nekaj ur zatem, ko so v četrtek poslanci vseh treh nacionalističnih strank, ki si prizadevajo za neodvisnost regije – Junts Per Catalunya (JxCat), Esquerra Republicana (ERC) in Candidatura de Unidad Popular (CUP), v katalonskem parlamentu sprejeli sklep o potrditvi legitimnosti kandidature Puigdemonta, je ta objavil video, v katerem je sporočil, da se »začasno odpoveduje« možnosti ponovne izvolitve za predsednika Katalonije.
Za ta položaj predlaga svojega kolega Jordija Sancheza, »miroljubnega človeka, ki po krivici sedi v španskem zaporu«. Sanchez je vplivni vodja katalonskega nacionalističnega civilnodružbenega gibanja Katalonska nacionalna skupščina (ANC), štiri mesece je v preiskovalnem zaporu v Madridu, obtožen upora in vstaje med poskusom katalonske odcepitve oktobra lani.
Težave s priporom
Odločitev Puigdemonta je odgovor na sklep španskega ustavnega sodišča, da njegova kandidatura ni v skladu z nekaterimi zakonskimi določili oziroma da regije ne more voditi iz tujine. Puigdemont se je pred tem pred obtožbami španskega sodstva, ki ga bremenijo odgovornosti za razglasitev neodvisnosti Katalonije 27. oktobra lani, zatekel v Bruselj.
Španski mediji navajajo, da je Sanchez kandidaturo sprejel z besedami, da je to zanj »velika čast in ogromna odgovornost«. Soglasje k njegovi kandidaturi naj bi dale vse tri omenjene stranke, čeprav je bolj levo usmerjena CUP s štirimi ključnimi glasovi v parlamentu v sredo izrazila pomislek z navedbo, da se je Sanchez pred španskim sodiščem izrekel proti enostranski odcepitvi. Težava je tudi, da mora biti na podlagi presoje španskega ustavnega sodišča kandidat navzoč na parlamentarni seji, na kateri bodo poslanci glasovali. Sanchez bo zato moral vrhovno sodišče prositi za dovoljenje, da mu to omogoči, a ni rečeno, da ga bo dobil.
Zasebni vlada in skupščina
Puigdemont je v govoru v omenjenem videu dejal: »Madrid zdaj ne bo imel več opravičila za nadaljevanje okupacijske politike naših institucij.« Napovedal je tožbo proti španski državi pri svetu za človekove pravice v okviru OZN, ki jo pripravlja z ekipo odvetnikov, ker so mu bile kot katalonskemu poslancu kršene pravice.
Puigdemont je razkril tudi svoje načrte. V Bruslju namerava ustanoviti politične strukture, ki bi delovale v smeri internacionalizacije katalonskega konflikta in pridobivanja mednarodne podpore v prizadevanjih za neodvisnost Katalonije. Načrtuje ustanovitev nekakšne republikanske vlade, sestavljene iz šestih članov, in skupščine, v kateri bi bile znane osebnosti, ki podpirajo samostojno Katalonijo. Obe strukturi bi bili sestavni del tako imenovanega bruseljskega svobodnega prostora, ki bi bil zasebne narave in ne bi bil v neposrednem stiku s katalonsko pokrajinsko vlado.
