»Z darovalcem Thomasom sva v soboto praznovala že dvanajsto obletnico življenja odrešujočega dogodka,« je povedala Milena Remic, ki je takrat še lahko spoznala nesebičnega darovalca, ki ji je s podarjenimi krvotvornimi matičnimi celicami podaril tudi novo življenje. V letih poznanstva sta »brat in sestra po krvi«, kakor se naslavljata, stkala pristne prijateljske vezi, obiskujejo se tudi člani njunih družin. »Danes je poznanstvo med darovalcem in prejemnikom omejeno zgolj na možnost anonimnega dopisovanja, če si to oba želita,« razloži Milena Remic, ki je tudi aktivna članica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, saj želi svojo izkušnjo deliti in jo hvaležno vračati vsem, ki se znajdejo v podobno težki preizkušnji.
»Krvnemu bratu Thomasu sem neizmerno hvaležna, da je tudi moji takrat osemletni hčeri Lini omogočil, da je lahko ob meni zrasla v veselo in odgovorno dvajsetletnico, ki se je ob polnoletnosti takoj vpisala v register darovalcev krvotvornih matičnih celic (KMC) Slovenija Donor. Morda bo nekoč nekomu rešila življenje. Meni ga ni mogla, saj najino ujemanje v tkivnih znamenjih ni bilo ustrezno,« pravi Remičeva, ki je imela akutno levkemijo v tako napredovani fazi, da ji tudi revolucionarna tarčna zdravila niso pomagala. Je pa to uspelo darovanim celicam rešitelja iz Nemčije, ki je prej izgubil vse krvne sorodnike svoje primarne družine, tudi dva brata, in z njo znova dobil krvno sestro.
»Pravzaprav je dve leti pozneje dobil še eno, saj je eden redkih darovalcev na svetu, ki je KMC daroval dvakrat. A z drugo prejemnico nima stikov, ve le, da je ozdravela,« je še povedala Remičeva, ki se dobro zaveda, kako pomembno je imeti širok nabor prijateljev, za katere veš, da se bodo odzvali, če jih boš potreboval. Vsi so vpisani v register potencialnih darovalcev KMC, ki je za bolnike s krvnim rakom najpomembnejši imenik.
Najpomembnejši imenik
Obsežnejši ko je ta imenik, več je možnosti, da se bo v njem našel bolniku ustrezni darovalec. To je bil osnovni moto kampanje Daj se na seznam, ki so se je v društvu skupaj z Zavodom za transfuzijsko medicino, Slovenija Transplantom, študenti in njihovimi organizacijami ter številnimi prostovoljci lotili lansko pomlad. Za cilj so si zadali, da bi do konca leta v register vpisali 3000 novih, predvsem mladih darovalcev, ki imajo najboljše celice. A so cilj dosegli že v osmih mesecih, 15. novembra, ko so skupaj s 3000. darovalko zvečine solznih oči pihali svečko na tortici. »Nismo bili prepričani, da nam bo uspelo prav ta dan. Zato smo tortico skrivali,« prizna Remičeva in doda, da so prav tisto dopoldne dosegli tudi rekord, saj se je na pedagoški fakulteti v pičlih nekaj urah na seznam vpisalo 192 študentov. Izjemen vpis so s pogovori iz oči v oči, ki so se izkazali za najučinkovitejše vabilo k vpisu, doživeli tudi na ekonomski fakulteti, kjer so na dveh obiskih vpisali več kot 200 študentov. Največ so jih vpisali v ljubljanskem Kampusu, kjer so v osmih dneh na brezplačni stojnici med študenti, ki so se vpisovali za študentsko prehrano, o vpisu prepričali več kot 800 novih potencialnih darovalcev.
Poenostavljen postopek
Okoli 25 aktivistov, ki so tudi po stokrat na dan sogovornikom ponovili, zakaj darovati in se vpisati na seznam, je skupaj obiskalo 19 fakultet, več delovnih organizacij in kup različnih prireditev. Prepričali so 3540 novih darovalcev, približno 300 se jih je vpisalo po pošti, saj je vpis dokaj poenostavljen. »Prej je bil za to potreben vzorec krvi, zdaj zadostujejo izjava, izpolnjen vprašalnik o zdravstvenem stanju in bris ustne sluznice,« je povedala Remičeva. Vsi vzorci še niso laboratorijsko obdelani in tipizirani, je pa na seznamu več kot 20.000 darovalcev, kar register Slovenia Donor uvršča med srednje velike evropske registre.
»Prav ta poenostavljeni postopek je tudi omogočil delo na terenu, kjer je za medicinski material in odgovore na strokovna vprašanja vedno skrbela sodelavka Zavoda za transplantacijsko medicino,« je jasna Remičeva. Pravi, da je medicina v zadnjih 15 letih tako napredovala, da je močno poenostavila tudi postopek darovanja, ki je bil prej skoraj bavbav in so o njem krožile tudi neupravičene obtožbe. Doslej je dejansko darovalo le 0,3 odstotka vpisanih v slovenski register. Preden so darovali, so jih v registru pozvali k ponovnemu razmisleku o odločitvi, saj je lahko med vpisom in darovanjem minilo tudi več kot 20 let, nato so sledile podrobnejše preiskave. »Darovalec mora pet dni prejemati injekcije, ki pospešijo razvoj celic in jim omogočijo, da izplavajo iz kostnega mozga v kri, kjer se jih enostavneje polovi,« postopek opisuje Remičeva. Pravi da lahko darovalec med tem v udobnem stolu spremlja TV-program ali pa se pogovarja s spremljevalcem. V eni roki ima cevko, ki vodi v celični ločevalec, ki iz krvi izloča KMC in preostalo krvno tekočino skozi cevko v drugi roki vrača v telo.
