»Jó napot, Éva,« so druga za drugo z »dober dan« pozdravljale tečajnice, ko so prišle v majhno učilnico Balassijevega inštituta. Več kot dvajset tečajnikov, razporejenih v štiri skupine, se na inštitutu trenutno uči madžarskega jezika. »Prva skupina se je oktobra 2016 začela učiti abecedo, danes pa je njihovo znanje madžarščine že tako dobro, da bi se lahko sporazumevali,« je z napredkom skupine šestih tečajnic pri spoznavanju jezika naših vzhodnih sosedov zadovoljna profesorica Éva Schwetter.

Leta 2012 se je mlada Madžarka iz Budimpešte preselila v Slovenijo in zdaj tekoče govori slovensko. »Morda sta to tudi zgled in spodbuda mojim tečajnikom. Če sem se jaz lahko naučila slovensko, se lahko tudi oni madžarsko,« pravi profesorica, ki je med učenjem slovenščine najbolj pogrešala pogovor s Slovenci. »Odlično govorite angleško in običajno, ko mi je kakšna slovenska beseda zmanjkala, je sogovornik takoj ponudil pogovor v angleščini.« Ob spoznavanju madžarske slovnice in zapletene fonetike Schwetterjeva zato pri učenju madžarščine nameni velik poudarek prav pogovoru. »Z madžarščino je težje ostati v stiku kot denimo z angleščino ali nemščino, ki sta bolj dostopni. Sicer imamo na televiziji oddajo Mostovi – Hidak, a je ta bolj lokalno usmerjena in za začetnike pretežka. Zato se trudim, da se v teh dveh urah na teden, kolikor jih imamo, čim več pogovarjamo.«

Sestavi stavek in ga obrni narobe

»Piros és finom, (rdeč in okusen, op. p.),« je nekaj lastnosti zelenjave naštevala Alenka, medtem ko so preostale tečajnice skušale uganiti, kaj se skriva na fotografiji. Ni trajalo dolgo, preden je ena izmed njih ugotovila: paradicsom, paradižnik! Čeprav se je ob poslušanju zdelo, da madžarščina in slovenščina nimata prav veliko skupnega, pa ni ravno tako. »Številne besede so skupne. Mačka je mačka, vihar je vihar, žemlja je žemlja in tolovaj tolovaj,« le nekaj podobnosti med jezikoma strne Schwetterjeva. Večje so razlike pri slovnici in tvorjenju stavkov, saj madžarščina ni indoevropski, ampak ugrofinski jezik. »Nimamo glagola imeti, ampak ga nadomeščamo s stavčno strukturo. Nimamo predlogov, ampak končnice, tako da lahko na koncu dobimo precej dolge besede. Zato je moj nasvet tistim, ki se učijo madžarski jezik, naj sestavijo stavek, potem pa vse obrnejo narobe, glagoli naj bodo denimo na koncu. Tako bo zagotovo prav,« malo v šali, malo zares svetuje profesorica.

In kaj pri učenju madžarščine povzroča največ težav tečajnicam? »Mislim, da je to predvsem zadržek pred tem, da začnejo govoriti,« meni profesorica, medtem ko tečajnice med drugim izpostavljajo fonetiko. »Če besedo narobe naglasiš, ji lahko povsem spremeniš pomen,« pove Živa. Upokojena zdravnica je to pred leti izkusila na lastni koži. »Kot gostujoča zdravnica sem bila v Segetu, kjer so meni v čast pripravili sprejem. Pred tem sem v slovarju pogledala, kako se v madžarščini reče 'na zdravje', a sem potem to narobe naglasila in nehote povedala nekaj grdega. Občinstvo je samo povesilo glave in šele čez tri tedne so mi povedali, kaj sem pravzaprav rekla,« se zdaj v smehu pripetljaja in svojega prvega stika z madžarščino spominja sogovornica.

Zanimivost jezika, urjenje možganov, ljubezen

V učenju madžarščine upokojena zdravnica vidi tudi dobro vajo za preprečevanje alzheimerjeve bolezni, saj morajo možgani neprestano delati. Upokojeno urednico in književno prevajalko Ireno je na tečaj madžarščine privabila lingvistična »drugačnost« tega jezika, ki ga po nekaterih statističnih podatkih govori nekaj več kot štirinajst milijonov ljudi, Kim pa se je za učenje madžarščine odločila zaradi ljubezni.

»Moj mož je Madžar in že pred poroko sem se odločila, da bi se rada naučila njegovega jezika. Zdaj je ta želja še toliko večja, saj imava hčerko, in ko bo začela govoriti, bi jo rada razumela. Doma sicer prevladuje angleščina, a z možem upava, da bo hčerka govorila angleško, slovensko in madžarsko,« pove Kim, ki se bo z osvojenim znanjem madžarščine lažje sporazumevala tudi s taščo in tastom. »Madžari ne govorijo tako dobro tujih jezikov, tast in tašča govorita denimo samo madžarsko. Zdaj ujamem kakšno besedo, včasih celo že razumem kontekst pogovora,« je s tečajem in skupinico zadovoljna mlada mamica.

Čeprav so tečajnice skromne o svojem znanju madžarščine, pa je Schwetterjeva prepričana, da bi se na Madžarskem že dobro znašle. »Lahko bi denimo v Budimpešti naročile hrano v restavraciji, kavo v kavarni. Nekatere so že tudi obiskale Madžarsko in se tam sporazumevale v madžarščini. Madžari so bili navdušeni, saj, tako kot Slovenci, radi vidijo, da tujci poznajo njihov jezik.«