Sredi noči so pogajalci Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije nepričakovano objavili skupno pisno izjavo, da so po intenzivnih pogajanjih dosegli »skupni dogovor o obrisih možnega sporazuma o prenovi direktive o napotenih delavcih«.
»Možen dogovor določa načelo enakega plačila za enako delo na enakem mestu ter zagotavlja več pravne gotovosti tako za delavce kot za delodajalce,« so poudarili pogajalci v skupni izjavi, nato pa so podobno izpostavili še na skupni novinarski konferenci.
Predstavniki vseh treh institucij so izpostavljali pomen dogovora in njegovo uravnoteženost, o sami vsebini pa niso povedali veliko, le da kompromis ohranja temeljna načela dogovora, doseženega lani oktobra, vključno s pristopom lex specialis za prometni sektor.
Zakonodaja o napotenih delavcih, uvedena leta 1996, ureja pogoje, pod katerimi lahko delavci, ki delajo v drugi članici EU, še naprej plačujejo socialne prispevke v matični državi.
Zakonodaja želi preprečevati socialni dumping
Eno temeljnih pravil veljavne zakonodaje je, da morajo napoteni delavci prejeti vsaj minimalno plačo države, kamor so napoteni, kar lahko vodi v ogromne razlike med plačami napotenih in lokalnih delavcev ter v socialni dumping - nižje plače, cenejše storitve in izkrivljanje konkurence.
Cilj prenove zakonodaje, ki se izvaja zaradi očitkov glede pogostih zlorab, je zagotoviti enako plačilo za enako delo na enakem mestu, torej enakovredno obravnavo napotenih in lokalnih delavcev ter podjetij, ob zavarovanju načela prostega pretoka storitev.
Najtrši oreh je vprašanje obravnave cestnega prometa, ki je bilo oktobra lani kompromisno rešeno s pristopom lex specialis, kar dejansko pomeni, da bodo to vprašanje reševali v sklopu pogajanj o svežnju za posodobitev cestnega prometa.
Po načelu lex specialis v primeru, ko dva zakona obravnavata isto vprašanje, prevlada bolj specifični zakon nad splošnim. Na podlagi oktobrskega dogovora naj bi bila torej ključna rešitev, dosežena v okviru svežnja za posodobitev cestnega prometa.
Dolgotrajne napotitve so po oktobrskem kompromisu omejene na 12 mesecev z možnostjo podaljšanja na 18 mesecev ob izjavi izvajalca storitve, ki delavca napotuje. Tudi ta dogovor se po navedbah bolgarskega predsedstva ohranja.
Francoski predsednik Emamnuel Macron na misiji
Izziv napotenih delavcev se pogosto pojasnjuje na osi zahod-vzhod, vendar je to po mnenju številnih poznavalcev tematike preveč poenostavljeno, saj se pri različnih elementih dosjeja oblikujejo zelo različne koalicije članic.
Dosje napotenih delavcev je postal osrednje evropsko politično vprašanje zaradi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je francosko stališče zaostril po zmagi na volitvah, potem ko je v volilni kampanji obljubil oster boj proti socialnemu dumpingu, da bi pridobil glasove skrajne desnice in levice.
Današnji načelni dogovor sicer še zdaleč ne pomeni, da je zgodba končana. Članice bodo o izidu pogajanj obveščene predvidoma v petek, zato so komentarji o vsebini v tem trenutku še preuranjeni, so pojasnili slovenski viri.
Članice naj bi o današnjem dogovoru odločale sredi meseca, nato pa naj bi bil 19. marca še en trialog. Po končnem dogovoru v okviru trialoga morajo kompromis ločeno potrditi tako članice kot parlament na plenarnem zasedanju.
Dogovor, ki je bil nepričakovano naznanjen sredi noči, je tako nekakšna vmesna faza, ki je v pogajanjih v okviru trialoga običajno ni, zato je sprožil v Bruslju precej začudenja.
