Kariero pri Donaldu Trumpu je začela že leta 2014 brez vsakršnih političnih izkušenj, končala pa jo je v najožjem krogu zaupnikov v Ovalni pisarni. Bila je ena redkih, ki je znala predsednika prepričati, da si je premislil. Kot direktorica za komunikacije je odločilno usmerjala tok uradnih informacij, ki so iz Bele hiše romale k medijem. Ni sicer iskala pozornosti kamer, so pa kamere pogosto iskale njo. Zdaj pa 29-letna nekdanja manekenka Hope Hicks Belo hišo nepričakovano zapušča. Uradno zato, da se odzove klicu priložnosti, ki se ji nedvomno odpirajo, in ker naj bi v Beli hiši dosegla vse, kar je hotela. Neuradno pa je veliko ugibanj o tem, ali je v ozadju kaj več od želje po novi karieri.
Hicksova namreč odhaja tik zatem, ko je pred odborom predstavniškega doma za obveščevalne dejavnosti devet ur odgovarjala v preiskavi ruskega vpletanja v ameriške predsedniške volitve. Pravzaprav je odgovarjala omejeno, namreč le na vprašanja o delu v času kampanje, ne pa v sami vladi, sklicujoč se na ukaze Bele hiše. Tako tudi ni govorila o svoji vlogi pri oblikovanju lanske neresnične izjave o srečanju predsednikovega sina z rusko predstavnico, ki naj bi Trumpovi ekipi med kampanjo obljubljala obremenjujoče dokumente o Hillary Clinton. Glede tega je Hicksova zanimiva tudi za posebnega preiskovalca ruskega vpletanja v volitve Roberta Muellerja.
Kushner na udaru z več strani
Trump in šef njegovega kabineta John Kelly sta Hicksovo iz Bele hiše pospremila s silno prijaznimi izjavami. Nič nista omenjala njenega spornega ravnanja, ko je sestavila izjavo v bran uslužbencu Bele hiše Robu Porterju, potem ko sta ga dve bivši ženi obsodili družinskega nasilja, pri čemer pa je z njim imela razmerje. Ameriški analitiki pa pravijo, da njeno slovo predsedniku ne more biti po godu, ker bo zazevala velika praznina, saj je bila ena redkih, ki ga je razumela in znala njegove želje razložiti drugim v Beli hiši. Odhod naj bi bil še bolj boleč, ker Trumpovim težavam z osebjem in preiskavami ni videti konca. Je že tretja direktorica za komunikacije, ki zapušča ta položaj poleg več drugih visokih članov kabineta, ki so odšli ali morali oditi.
Težave so tudi v odnosih Kellyja in predsednikovega zeta Jareda Kushnerja. Ta je odmevno ostal brez dovoljenja za dostop do najzaupnejših dokumentov, potem ko je Kelly ukazal, da se prekliče vsa začasna dovoljenja te vrste, kakršno je imel tudi predsednikov zet. To je bil za njegov ugled hud udarec. Washington Post tudi piše, da je več tujih vlad poskušalo pridobiti vpliv nanj z vlaganjem v njegove posle. Ni dokazov, da so uspeli, in takšni poskusi sicer niso nenavadni. Se pa v Washingtonu vseeno ugiba, ali bo Kushner morda zapustil kabinet, ker je bil povezan z nekaterimi posebej slabimi odločitvami Trumpa, kot je bila odpustitev šefa FBI Jamesa Comeyja.
Mueller o pritisku na Sessionsa
A največji problem za Trumpa ostajata Mueller in njegova preiskava. Ta je po poročanju ameriških medijev vzel v precep tudi stike Trumpa z Rusi v času, še preden je sredi leta 2015 napovedal predsedniško kandidaturo. Po novem ga zanima tudi domnevni Trumpov pritisk na pravosodnega ministra Jeffa Sessionsa lani poleti. Predsednik je tedaj javno izrazil nezadovoljstvo, ker se je Sessions izločil iz preiskave o ruskem vpletanju v volitve. Mueller zato preiskuje, ali je šlo za Trumpov poskus oviranja preiskave oziroma ali je skušal doseči Sessionsov odstop, da bi ga nasledil nekdo, ki bi ravnal bolj po željah Bele hiše. Trump je Sessionsa v teh dneh napadel še enkrat, ker je za preiskavo agentov FBI, ki naj zlorabili pooblastila pri preiskovanju ruske afere, imenoval generalnega inšpektorja pravosodnega ministrstva in ne pravnikov.
