Francoski helenist Paul Veyne je v knjigi So Grki verjeli v svoje mite? postavil teorijo o »heterogenosti resničnostih programov«, po kateri so stari Grki vanje verjeli približno tako, kot mi danes verjamemo časopisnim vestem, televizijskim poročilom, javnomnenjskim anketam, Alici v čudežni deželi ali kakšnemu filmu. Če nas zanima, zakaj in kako je grška tragedija uporabljala mite, lahko pogledamo v knjigo Jean-Pierra Vernanta in Pierra Vidal-Naqueta Mit in tragedija v stari Grčiji. O tem, kako se je starogrška filozofija »izvila« iz mitologije, pa lahko veliko izvemo iz knjige

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.