»Nekaj bo treba nujno spremeniti. Iz leta v leto namreč preverjeno opažamo, da je nasilnih otrok in mladostnikov vse več, starostna meja povzročiteljev pa se znižuje. Govorimo o zelo nasilnih in nevarnih otrocih in mladostnikih, za katere država preverjeno nima vzpostavljenih učinkovitih sistemov pomoči, nima niti ustreznih služb niti strokovnjakov – nihče jih ne ustavi,« je kritična do celotnega sistema in države dr. Leonida Zalokar, direktorica Vzgojnega zavoda Planina, ki problematiko pozna do obisti in s prstom pokaže na celoten sistem, ki pri nas preprosto nima učinkovitega ukrepa za reševanje problematičnih otrok.

Nedeljski dnevnik se je o tej temi pogovarjal tudi z Markom Juhantom, specialnim pedagogom za motnje vedenja in osebnosti. Takole pravi: »Vsak odrasli se je v šoli dolžen odzivati na vse oblike nasilja. Informacijo je treba takoj prenesti razredniku, svetovalnemu delavcu. Nastane uradna zabeležka. Ob novem prekršku sledi ukrep, ne pogovor! Učenca je treba izločiti iz razreda (starši naj pridejo ponj) in šola določi, kdaj in pod kakšnimi pogoji se sme vrniti vanj. Zdajle bo poskočila varuhinja otrokovih pravic, ki bo varovala pravice nasilneža – ne nasedajte! Pravice petindvajsetih žrtev bo najbrž dala pod kategorije 'seveda', 'tudi' in 'ampak'!

Vpleteni v reševanje konkretnih primerov nasilja se zavedajo, da morajo predvsem šole in starši najti skupni jezik. Oboji pa morajo imeti pred očmi, da je otrok, ki na svojo stisko opozarja z nasilnim vedenjem, vedno tudi žrtev. A včasih se na tej ravni zaplete.

Preveč se poudarja žrtveno stanje nasilneža. Večina ima možnost nadzora nad svojimi dejanji. Starši žrtev opozarjajo na težave in so v večini kar strpni, če pa so njihovi 'mladiči' še vedno v nevarnosti, bodo ukrepali!

V primerih, v katerih smo nasilje reševali skupaj, so bili starši ogroženih otrok pripravljeni počakati (in v nevarno okolje pošiljati svoje otroke!) vsaj še mesec dni, če smo jasno povedali, kako bomo aktivno zaščitili otroke, da ne bodo spet žrtve nasilja.«

In kako konkretno bi Marko Juhant kot specialni pedagog ravnal, če bi v njegovem razredu učenec z ustrahovanjem maltretiral druge otroke?

»Prvič, takojšnja izločitev iz podaljšanega bivanja, ker ogroža druge. Ta ukrep je močno sporočilo staršem. Drugič, trening socialnih spretnosti v šoli hkrati z drugimi nekaj prekrškarji. Če šola porabi šest tednov pouka, da postavi punco ali poba v red, je to bolje, kot da sošolci devet let prenašajo nasilje. Okolje pa še 70 let! Tretjič, obvezen trening vzgoje za starše, ko otrok prejme drugi ukrep zaradi nasilnosti. 'Ne želite sodelovati? Ni krize, dajte otroka v kako drugo šolo ali organizirajte pouk na domu.'«

Vohljanje pred volitvami po starem

Še več zanimivih člankov, denimo o tem, kakšne skrivne naloge izvajajo nekatera zasebna podjetja za varovanje, kakšne skrivnostne zgodbe skriva grad Rajhenburg pri Krškem, kakšna je prihodnost vajeništva v Sloveniji, kako je humorist Slavko Krušnik sprejel novo knjigo Branka Gradišnika in kako se je na paraolimpijske igre pripravljal naš edini tekmovalec Jernej Slivnik, pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.