V praksi to pomeni deset odstotkov več razstavnih površin kot leta 2017 (nov paviljon), posledično pa tudi osem odstotkov več razstavljenih plovil. Organizator je napovedoval, da bo v petih sejemskih dneh prireditev obiskalo okoli 30.000 navtičnih navdušencev.
Ekipa eMORJE.com je izmerila sobotni sejemski utrip, to je bil po dnevih slabšega obiska, ki ga je krojilo mrzlo in muhasto vreme na celini in Jadranu, v resnici tudi prvi dan, ki je napolnil sejemske hale. Rekli bi, da v Zagrebu ni bilo nič presenetljivega, saj zagrebški velesejem logistično pač ne omogoča večjega razmaha in razvoja tega sejma, kar je naša subjektivna ocena. A kljub temu je organizatorjem uspelo predstaviti kar štiriindvajset hrvaških premier plovil in dve svetovni. Izstopala je številna ponudba motornih plovil različnih svetovnih proizvajalcev za šport in prosti čas, že tradicionalno bogata ponudba izvenkrmnih motorjev, ponujena je bila tudi raznovrstna oprema za plovila, med razstavljalci je bilo tudi nekaj ponudnikov ribiške in potapljaške opreme.
S svojo bogato pomorsko zgodovino se je predstavila italijanska Kalabrija, izostala ni čarterska niti vsa druga turistična ponudba na Jadranu. Razstavljena plovila so bila v segmentu do 10 metrov, največje plovilo na sejmu pa je bil 40-čeveljski hrvaški marakul, ki je delil najlepšo halo z rabskim pičuljanom 980 in popularnima modeloma leidi 660 in 800 iz ladjedelnice v Pulju. Jadrnic praktično ni bilo na sejmu, svetla izjema je bil razstavni prostor splitske Ultre, ki je Seascapov zastopnik za Hrvaško. Predstavili so tri modele: seascape 14, 18 in 24.
Rekordni potop z veliko začetnico
Sejem je postregel tudi s humanitarno noto v projektu Ne diham (za otroke, ki živijo z avtizmom). V bazen sejemskega projekta Pogled v modro se je 24. februarja v podporo otrokom, ki živijo z avtizmom, na vdih potopil Hrvat Budimir Šobat Buda, ki je zadržal dihanje celih 24 minut in 11 sekund, kar velja za nov Guinnessov rekord v statičnem potapljanju. S tem je izboljšal tudi svoj dosedanji svetovni rekord (24:03).
Sejem sta odlično popestrila še dva vzporedna dogodka: ocenjevanje oljčnih olj in sejem Hotel & Gastroteh. Na Nautiki smo pogrešali več uspešnih graditeljev hrvaških majhnih plovil, ki jih sicer lahko srečamo ob dnevih »Hrvaške male brodogradnje« v splitski marini Lav, predvsem pa sta manjkala promocija in predstavitev pomorske kulturne dediščine Jadrana, s predstavitvijo tradicionalnih bark in festivalov morja, njihovih turističnih združenj in zadrug, ki skrbijo za to, da živijo lesene barke na Jadranu, da ostaja znanje o njihovi gradnji pa tudi, da se ohranjajo veščine klasičnega jadranja.
Zagrebška Nautika je tradicionalni in prvi letošnji navtični sejem, organiziran v tem delu sveta in tudi nam blizu, zato je že prav, da ga obiščemo, se sprehodimo med razstavnimi prostori, morda kaj kupimo, medtem pa zagotovo srečamo vrsto znanih obrazov in prijateljev, kar tudi šteje. Modri pravijo, da se z zagrebško Nautiko začne navtična sezona, kakšna bo, pa si niso drznili napovedati. Po zagrebškem navtičnem koncu tedna sodeč velja verjeti, da bo spet izvrstna, torej bomo kmalu spet zares pluli, odkrivali in živeli.
