Srbski predsednik Aleksandar Vučić je danes v Berlinu dejal, da je pripravljen na sklenitev kompromisa s Kosovom, v katerem bosta obe strani nekaj izgubili, četudi bosta zato nezadovoljni. »Verjamem v kompromis, ne pa v enostranske rešitve. Za narod bi bilo nesprejemljivo, če bi izgubila samo Srbija,« je rekel Vučić. Merklova pa je povedala, da sta govorila o tem, kakšen pravni okvir bi lahko bil sprejemljiv za obe strani.
Vučić se je z Merklovo sestal po obisku predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Beogradu, ki je na turneji po šestih državah zahodnega Balkana, ki želijo v EU. Komisija je ta mesec objavila svojo strategijo za regijo, v kateri omenja vstop Srbije in Črne gore v EU leta 2025, za kar pa bo treba izpolniti vrsto pogojev. Eden temeljnih za Beograd je, da s Prištino sklene, podpiše in spoštuje sporazum o vsesplošni normalizaciji odnosov. Kakšen natančno naj bi bil, pa ni jasno. Že dlje časa se namiguje, da bi Srbija morala priznati Kosovo, česar pa ni storilo še niti pet članic EU. Na to je opozoril srbski zunanji minister Ivica Dačić, ki je ocenil, da Vučićeve besede o kompromisu ne kažejo na šibkost Srbije, ampak da predsednik pač hodi po Evropi in razlaga, do kod Beograd lahko gre. Dodal pa je, da »ni Srba, ki bi podpisal priznanje neodvisnega Kosova«. Dačić je celo dejal, da je pripravljen umakniti svoj podpis s sporazuma s Kosovom iz leta 2013, če ne bo kmalu ustanovljena skupnost srbskih občin, ki jo dokument predvideva, pa »v petih letih od podpisa od tega ni bilo nič«.
Črna gora zgled za meje
Juncker, ki je bil v Srbiji v ponedeljek, je danes obiskal Črno goro in nato odpotoval v Bosno in Hercegovino. V Podgorici je dejal, da leto 2025, ki je zapisano v strategiji, ni obljuba, »ampak samo obet, proti kateremu je treba iti s pospešenimi koraki«. To je pričakovano sporočilo Bruslja, ki noče, da bi države upočasnile reforme zaradi občutka, da je delo končano. »Zdi se, da ste storili veliko, a nekatere stvari bi lahko šle hitreje,« je dejal.
Je pa Juncker Črno goro izpostavil kot vzorčno državo v regiji, kar se reševanja ozemeljskih sporov tiče, čeprav ti ostajajo aktualni. Z BiH in Kosovom je Črna gora mejna sporazuma podpisala leta 2015. V Sarajevu so ga po nekaj zapletih ratificirali, v Prištini še ne, saj opozicija trdi, da je Kosovo oškodovano. Meja Črne gore z Albanijo je določena še iz časa Jugoslavije, a je nekaj nejasnosti, največ na morju in z določitvijo tromeje s Kosovom. Meja s Srbijo še ni pogodbeno urejena, s Hrvaško pa Črno goro čaka eden večjih mejnih zalogajev v regiji na Prevlaki in na morju. Evropska komisija pravi, da nobena država ne bo mogla v EU, dokler dvostranskih sporov, zlasti mejnih, ne bo rešila pravno zavezujoče. ba, agencije
