»V bistvu se zelo glasno opredeljuje proti NPK nekaj področnih organizacij ali društev, povečini zato, ker njihova področja niso obravnavana v maniri predhodnih NPK,« je zapisal minister Peršak.

Med njimi kot najglasnejše izpostavi združenje nevladnih organizacij Asociacija, načelno pa NPK nasprotujejo tudi posamezni izvajalci, posebne skupine in nekateri vodilni predstavniki kulturnih institucij iz okrilja Mestne občine Ljubljana, tu pa je še skupina avtorjev enega od predlaganih modelov urejanja slovenske kulture SRČ, ki jo sestavljajo Borut Smrekar, Mitja Rotovnik in Vesna Čopič.

»Mediji, kar je do neke mere razumljivo, ves čas navajajo teh nekaj nasprotnikov ter njihova stališča in trdijo, da je kultura soglasno proti predlogu NPK,« je zapisal Peršak in dodal: »Za tiste, seveda manj glasne govorce, ki so v javni razpravi podprli predlog NPK ali ga vsaj bili pripravljeni sprejeti, čeprav so morda izrazili pomislek o kakšni posamezni rešitvi, se nihče ne zmeni.«

Kritiki želijo financiranje brez pogojev

V svojem zapisu je Peršak izpostavil, da nasprotniki NPK iz javnega sektorja zavračajo v NPK nakazano stališče, da država ali lokalna skupnost kot ustanoviteljica smeta imeti stališče o obsegu in vsebini javne službe. Namesto tega zahtevajo popolno neodvisnost ter pričakujejo financiranje brez kakršnihkoli pogojev. Sam meni, da se od izvajalca v javnem sektorju verjetno sme pričakovati zagotavljanje dejavnosti v skladu s pričakovanimi standardi in obsegom.

Podobno po ministrovih besedah velja za nekatere predstavnike neodvisnega nevladnega sektorja, ki zase »še odločneje zahteva neodvisnost, a hkrati tudi stabilnost in enako raven financiranja, kot je zagotovljena izvajalcem javne službe«.

»Skratka, določeni, resda ne nepomembni, del kulture zavrača predlog NPK, čeprav ve, da je NPK vseeno pogoj in usmeritev za nujne spremembe sistema oz. zakonodaje in raje sprejema vztrajanje v prevladujoči anomalij, kot da bi morda kdo izgubil kakšno majhno prednost, ki jo trenutno ima,« je zapisal minister.

Predlog NPK nastavlja sveh pet ključnih tem

Med očitki NPK pa kot pomenljive izpostavi, da NPK zanemarja neko področje umetnosti ali kulture, četudi je to področje na več mestih in z več vidikov obravnavano. To po njegovih beseda kaže, da kritiki, kljub temu, kako zakon od leta 2016 opredeljuje NPK, zahtevajo enak pristop predlagateljev NPK, kot ob pripravi preteklih štiriletnih NPK, ko je bilo vsako področje obravnavano v posebnem poglavju, ne glede na celoto. A takšen NPK po Peršakovih besedah ni bil strategija kulture kot celote.

Kot je še zapisal, predlagatelj NPK verjame, da je treba tak strateški dokument nujno misliti, zasnovati in uveljavljati z vidika kulture in njenega pomena ter vloge v celoti, nato pa znotraj tega okvira in glede na skupne cilje obravnavati odprta vprašanja in potrebe posameznega področja kulture ali umetnosti oz. sektorja.

Ob tem je izpostavil, da predlog NPK naslavlja vseh pet ključnih tem, ki jih zahteva zakon - zgodovinsko doseženi položaj kulture, vlogo kulture v razvoju Slovenije in slovenskega naroda, javni interes za kulturo, opredelitev področij, na katerih se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine, in usmeritve za področje investicij v javno kulturno infrastrukturo - in se odziva na odprta vprašanja v zvezi z njimi.