Medtem ko je župan Zoran Janković v petek zavrnil sklic izredne seje na temo Celice, ki ga je zahteval del mestnih svetnikov, so na občini odgovorili tudi na nekatera vprašanja, ki so jih odprli svetniki, še bolj pa so se razpisali, ko je šlo za očitke na račun KUD Sestava oziroma Janka Rožiča, ki je donedavno v Celici vodil kulturni program.
Ena od točk, ki jih je izpostavilo dvanajst mestnih svetnikov, od katerih je nato Irena Kuntarič Hribar iz SD umaknila podpis podore, je bila povezana s programom, po katerem naj bi deloval hostel v prihodnje. Na to vprašanje vodja oddelka za kulturo Mateja Demšič, vodja službe za razvojne projekte in investicije Meta Gabron ter direktorica javnega zavoda Ljubljanski grad Mateja Avbelj Valentan niso konkretno odgovorile. Fantomski program, za katerega je že pred časom vršilka dolžnosti direktorice mestne uprave Urška Otoničar sporočila, da je šele v procesu izdelave, tako še vedno ni na voljo javnosti.
Juvan je spet podaljšal rok za odkup opreme
Potem ko je mestni svet hostel porinil v roke Ljubljanskemu gradu in v zadnjih tednih ni bilo znano, kakšna je časovnica obnove, so zapisale, da bodo vrata spet odprli pred začetkom poletne sezone. Z javnim naročilom so se namenili temeljito prenoviti stavbo. Strošek bo precej višji, kot je ocenil nekdanji najemnik Tomaž Juvan (200.000 evrov), kajti predvidoma bodo porabili 600.000 evrov, denar pa vzeli iz transferja že zagotovljenih javnih sredstev za investicije in rebalansa proračuna za letošnje leto. Po prenovi bo, pravijo tri občinske funkcionarke, lahko Ljubljanski grad deset let nemoteno opravljal dejavnost mladinskega hostla in omogočal razvoj kulturnega programa.
Vrednost nakupa opreme in ureditve okolice stavbe še ni znana, kajti pogajanja z nekdanjim najemnikom Juvanom še niso obrodila sadov. Juvan je rok, do katerega je pripravljen počakati, ali bo občina pripravljena kupiti opremo, spet podaljšal, nov sestanek med njim in občino oziroma Ljubljanskim gradom pa je predviden danes, ko bodo spet govorili tudi o nakupu oziroma prodaji blagovne znamke Celica. Na občini pravijo, da Juvan zahteva preveč, nekdanji najemnik pa, da občina ponuja premalo. Na občini pravijo, da nimajo namena spreminjati opreme umetniško zasnovanih celic.
V zvezi z blagovno znamko je iz občinskih logov priletelo več puščic proti Rožiču, ki se ves čas zavzema za to, da bi program in poslanstvo Celice ostala neokrnjena oziroma takšna, kot sta bila pred zaprtjem hostla, kar pa je povezano tudi z ohranitvijo imena Celica. Očitajo mu, da je skupaj s predsednico KUD Sestava Vesno Krmelj na enem od sestankov nasprotno stran prepričeval, naj da občina Juvanu hostel za deset let v brezplačni najem, potem pa da bo blagovna znamka prešla v last občine.
Rožič je za sodelovanje z drugimi umetniki
Rožič pojasnjuje, da je ohranjanje imena Celica pomembno iz povsem drugega razloga. »Na ime Celica se vežejo vsi uspehi in vse reference, to je bistvena stvar celotnega projekta, zato od vsega začetka vztrajamo, da mora ime ostati. Naše vztrajanje je vsebinske narave in ni vezano na kakršno koli pogojevaje o odkupu. Res pa je še vedno možno, da pride do dogovora in ves čas zagovarjamo mehak prehod, ki ne bi ogrozil v vseh segmentih kvalitetnega projekta,« je dejal Rožič, ki mu očitajo tudi, da je kot član sveta zavoda Šouhostel glasoval za prodajo zavoda Juvanu in s tem za privatizacijo. Toda Rožič je ob glasovanju pojasnil, da je za, če to pomeni »možnost nadaljnjega vodenja Celice s kulturnim programom«. Njegovo pojasnilo je podobno zvenelo včeraj, ko je dejal, da je bila to razumna možnost, če so želeli, da se kontinuiteta hostla nadaljuje. Izpostavil je še, da takrat občinski svetnici v zavodu prodaji Juvanu nista nasprotovali.
Tri občinske funkcionarke Rožiču in KUD Sestava očitajo tudi, da želijo pridobiti monopol nad izvajanjem kulturnega programa v Celici, ko pravijo, da dosedanji koordinatorji pričakujejo, da so lahko zgolj oni tisti, ki pripravljajo kulturni program. Občina želi pritegniti tudi druge izvajalce. »Vedno smo široko odpirali vrata vsem kulturnim dejavnostim. To ni noben problem, saj že ves čas sodelujemo s tistimi, ki dobijo sredstva mesta. Tudi z metelkovci je bilo sodelovanje dobro. Osnovni cilj kulture v nekdanjem zaporu je izrazita odprtost,« je odgovoril Rožič, ki je dejal, da na sestankih z občino in Ljubljanskim gradom ni nasprotoval, da bi se v kulturni program vključili tudi drugi umetniki.
