Dr. Volkmar Denner, izvršni direktor podjetja Robert Bosch, in Dieter Zetsche, direktor Mercedes-Benza, sta pred tovarno (prizoriščem konference) v črnem mercedesu demonstrirala sistem samodejnega parkiranja avtomobila »automated valet parking« – uporabnik torej avtomobil pusti na določeni točki, avto pa sam poišče ustrezen parkirni prostor in se tam parkira. Pri tem niti ne govorimo o neki oddaljeni tehnologiji iz prihodnosti. Bosch in Mercedes namreč razvijata ekosistem senzorjev in tehnologij, ki avtomobile že danes spreminjajo v avtonomna vozila na parkirnem prostoru. Sistem je sicer še na stopnji, ko lahko kaj takega deluje v bolj nadzorovanem okolju, kot so parkirne garaže.
Boscheva prizadevanja za implementacijo čim več povezanih tehnologij izhajajo tudi iz statističnih napovedi, da bo v prihodnjih desetletjih 30 odstotkov prebivalstva živelo v ogromnih konglomeratih. Do takrat se bo promet sprevrgel v pravi logistični zalogaj, hkrati pa si lahko obetamo še večje okoljsko breme. Da bi ljudem omogočili čim lažje, varnejše in zdravo življenje, Bosch s kopico zunanjih partnerjev razvija koncept pametnega mesta.
»Če imamo sistem naprav, od varnostnih kamer do pametnih avtomobilov, med seboj povezan, lahko ustvarimo veliko optimalnejše okolje za življenje. Zmanjšajo se zastoji in emisije, povečata se udobje in varnost življenja,« pojasnjuje Paulo Ferreira, odgovorni za razvoj pametnih mest pri Boschu. »Za to bo skrbel celoten ekosistem tehnologij in naprav, povezanih prek oblaka. S tem, ko navadnim napravam dodamo senzorje in jih priključimo na splet, te postanejo pametne in omogočajo čisto nov pristop,« pojasnjuje. Takih naprav ima Bosch že zdaj več kot šest milijonov, do leta 2020 pa bodo čisto vse sledile viziji povezovanja. Še pomembnejše pa je dejstvo, da je Boschev sistem odprt, kar pomeni, da lahko v njem uporabljamo tudi druge naprave, kot so Googlove glasovne storitve ali pa Amazonove pametne naprave, kot je echo.
Ferreira napoveduje, da bo čez pet let živel v domu, ki se bo samodejno prilagajal njegovim potrebam – od sobne temperature do kuhalnika, ki se sam zažene. Skupina Bosch je namreč eden izmed redkih velikih svetovnih igralcev, ki ima svoje poslovne divizije tako na področju dejanskih naprav kot programske opreme. To je tudi razlog, da ima direktor Denner zelo velike ambicije na področju IoT in industrije 4.0, kot se imenuje trenutna stopnja tehnološkega razvoja. Cilj vsega pa je avtomatizacija dela, optimizacija procesov, optimizacija stroškov in višanje produktivnosti.
Tehnologijo IoT (angleško internet of things, internet stvari) Bosch močno razvija v smeri mobilnosti nove generacije, ki bo temeljila na ničnih emisijah in električnih avtonomnih vozilih ter povezovanju med različnimi sredstvi transporta. Veliko stavijo na medsebojno deljenje prevozov, kar so nakazali z nedavnim prevzemom ameriškega podjetja SPLT, ki ponuja platformo B2B za pomoč ljudem pri vsakodnevnem potovanju v službo.
Tudi sicer je bilo na dogodku še največ slišati in videti o mobilnosti in avtomobilski panogi, v kateri je Bosch tudi najbolj prisoten. Predstavili so vrsto storitev, ki z analiziranjem velikih količin podatkov posamezniku omogočajo najoptimalnejšo pot do cilja (moveBW), perfectly keyless pa omogoča, da avtomobil odklepamo kar z mobilnim telefonom. Prav tako so predstavili sistem, ki ga že preizkušajo v San Franciscu, s pomočjo katerega avtomobili drug drugemu sporočajo, kje so prosti parkirni prostori na ulicah.
Na konferenci ni manjkalo niti strogo industrijskih aplikacij tehnologij, kot je denimo pametni pršilnik za kmetovalce, ki s pomočjo senzorjev in umetne inteligence škropi polje le na tistih mestih, kjer je plevel. Kot je poudaril direktor Denner: »Ne ustvarjamo nečesa, kar bomo lahko videli šele v prihodnosti. Imamo znanje, programsko opremo in izdelke – vse pod eno streho –, s katerimi lahko razvijamo prihodnost že danes.«
