V teh dobrih 25 letih kontrarevolucije – ta čas s(m)o imenovali lastninsko preoblikovanje – je družba zaznala odklone in jih označila kot »divja privatizacija« ali »kraja družbene lastnine«. Popolnoma narobe! Tisto, kar sta ugotovili nekdanja SDK in njena naslednica, Agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij, niso bili odkloni ali ekscesi, temveč zdaj že skoraj pozabljena herojska junaštva najbolj požrtvovalnih protirevolucionarjev, ki so jih podpirale vse vlade in njih avtonomni organi pregona (tožilstva in sodnije). Končno se to najlepše odraža v seznamih zapornikov, kjer njihovih imen ne bomo našli. Ne prej in ne zdaj.

Poudariti pa moram, da je šlo v revoluciji za razlaščanje bogatašev in delitev tistega državi in seveda sebi, herojem in zvestim sopotnikom revolucije; pri zdajšnji 25-letni kontrarevoluciji pa je šlo in gre še najprej za razlaščanje delavcev in potem delničarjev ter spravljanje v globoke žepe. Prve korake kontrarevolucije je vzporedno z osamosvajanjem izvedel Demos. To brez dvoma drži, toda kontrarevolucijo so v družbenih podjetjih požrtvovalno izpeljali do takrat moralno-politično neoporečni kadri zveze komunistov, česar nikakor ne smemo prezreti. Prav njim gre največ zaslug za uspešno izvedeno kontrarevolucijo, saj ob prvih zamislih Demosa niso udarili niti enega samcate kapslja, kaj šele strela za obrambo pridobitev revolucije, pač pa so ponujeno priložnost pri(h)vatizacije pograbili z vsemi štirimi.

Najbolj zavzeti borci kontrarevolucije vztrajajo na njenih okopih še zdaj po preoblikovanju v delniške družbe, ko privatizirajo že privatizirano in nekaznovano odžirajo delavcem tudi prispevke za pokojnine. Bolje nekaj več kot premalo. Odlikujmo torej vse te heroje kontrarevolucije in seveda vladavce, ki jih ob tem neomajno podpirajo. Imena kandidatov za ta visoka državna odlikovanja jim lahko iz zaprašenih fasciklov priskrbita nekdanji SDK in Agencija.

Jožef Praprotnik, Jesenice