V sredo je ameriška centralna banka (Fed) objavila zapiske januarskega zasedanja. Iz zapiskov je razviden bolj optimističen pogled centralnih bankirjev na ameriško gospodarsko rast v prihodnjih mesecih, deloma tudi na račun sprejete davčne reforme, kar povečuje verjetnost kar štirih dvigov referenčne obrestne mere. V prid slednjim govorijo tudi v preteklem tednu objavljeni makroekonomski podatki o višji januarski inflaciji in tudi znatni rasti urnega zaslužka ameriških delavcev. Pri vsem skupaj gre zgolj za nadaljevanje trenda s konca januarja, zato krepitev inflacijskih pritiskov ni skazila pozitivnega razpoloženja. Po drugi strani se je povedano odrazilo na obvezniškem trgu, na katerem je zahtevana donosnost dvoletne ameriške državne obveznice dosegla najvišjo raven v zadnjem desetletju, zahtevana donosnost ameriške desetletne državne obveznice pa najvišjo raven v zadnjih štirih letih (2,94 odstotka). Ameriške državne obveznice tako postajajo zanimivejša naložba, kar se kaže tudi v večjem zanimanju za ameriški dolar, ki je v preteklem tednu pridobil 1,7 odstotka glede na evro.
Zapiske januarskega zasedanja je objavila tudi Evropska centralna banka. Iz njih je razvidno, da evropsko gospodarstvo še ne raste po stopnji, ki bi upravičila manj ekspanzivno denarno politiko. Je pa boljša novica prišla iz Grčije, ki ji je bonitetna hiša Moody's dvignila bonitetno oceno državnega dolga s Caa2 na B3, pri čemer analitiki Moody'sa pričakujejo nadaljevanje grškega gospodarskega okrevanja. Politična negotovost pa se stopnjuje v Italiji. Trenutne javnomnenjske ankete nakazujejo, da na parlamentarnih volitvah, ki bodo 4. marca, nobena stranka nima zadostne podpore, da bi oblikovala vlado. Negotovost se je odrazila na zahtevani donosnosti italijanske desetletne državne obveznice, ki je v preteklem tednu porasla z 1,99 na 2,07 odstotka.
Dobro stanje globalnega gospodarstva potrjuje tudi pretekli teden objavljen podatek o januarskem japonskem izvozu, ki raste že 14 zaporednih mesecev. Razveseljujoč je tudi podatek, da japonska podjetja kljub le 2,8 odstotka brezposelnosti zaposlujejo najhitreje v zadnjih enajstih letih. Zanimive pa so napovedi podjetij, saj navkljub nizki stopnji brezposelnosti več kot polovica japonskih podjetij po Reutersovi anketi v letošnjem letu ne namerava dvigniti osnovnih plač svojim zaposlenim. Tako ne gre pričakovati, da bo rast plač pomagala japonski centralni banki pri dosegu dvoodstotne ciljne inflacije. V januarju je na letni ravni ta, neupoštevaje cene energentov in hrane, znašala le 0,4 odstotka.
Preteklo sredo je bila objavljena tudi zadnja verzija azijsko-pacifiškega trgovinskega sporazuma. Potem ko so v začetku leta 2017 od pogajanj odstopile ZDA, se je enajst preostalih držav, ki predstavljajo 13 odstotkov globalnega BDP, dogovorilo o vseh ključnih sestavinah sporazuma in ga bodo predvidoma podpisale v začetku marca. S sporazumom bodo države podpisnice bolje uredile področje intelektualne lastnine, hkrati pa bodo znižale več tarif. Od sporazuma si na primer kanadski izvozniki obetajo prihranek pri tarifah v višini 338 milijonov USD na leto, novozelandska vlada pa pričakuje, da bo s sporazumom njihov BDP pridobil dodatnih 881 milijonov USD na leto.
