Sprememba roka za prodajo Nove Ljubljanske banke je odvisna od kompenzacijskih ukrepov, ki jih je Slovenija pripravljena sprejeti, je danes popoldne v Bruslju dejala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. »Imam zelo jasno sliko, ki jo moram predstaviti koaliciji in vladi,« je povedala po srečanju s komisarko za konkurenčnost Margrethe Vestager, o podrobnostih pa ni želela govoriti.
Neodvisni upravljalec ni dovolj
Vlada Mira Cerarja je kot omejevalni oziroma kompenzacijski ukrep predlagala, da bi NLB do privatizacije, katere zaključek bi vlada želela premakniti na konec prihodnjega leta, vodil neodvisni upravljalec. Evropska komisija je že januarja izrazila dvom, da je to dovolj za odpoved zavezam iz leta 2013, ko je vlada Alenke Bratušek obljubila, da bo v zameno za dovoljenje za dokapitalizacijo banko prodala, in sicer 50 odstotkov do lani, 25 odstotkov minus eno delnico pa letos. Slovenija je takrat privolila tudi v različne omejitve poslovanja banke, ki bi jih zdaj odpravila, vendar to za Bruselj ni sprejemljivo, so poročali bruseljski dopisniki slovenskih medijev.
Današnji sestanek je bil po besedah finančne ministrice eden mnogih v zadnjem času in je bil »kamenček v mozaiku« oziroma eden od korakov, ki jih postopek zahteva. Vlada naj bi v četrtek sprejela odgovor na mnenje evropske komisije, sledilo pa naj bi še več srečanj s predstavniki komisije. »Na področju državnih pomoči so pogajanja vedno trda,« je dejala ministrica, »vendar ohranjamo konstruktiven dialog, kar je zelo pomembno.« V primeru, da dogovora s komisijo ne bo, bi lahko komisija od banke zahtevala, da državi vrne državno pomoč.
Prenesene vloge so še večji problem
Vlada se je za odlog prodaje NLB odločila lani spomladi, potem ko je Slovenski državni holding sporočil, da se je tveganje zaradi problematike prenesenih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB na Hrvaškem izkazalo kot ovira za uspešno izpeljavo prodaje NLB. Finančna ministrica je predlagala, da bi vlada ponudila poroštvo za stroške tožb zaradi prenesenih vlog, vendar jo je vlada zavrnila. Potem je ministrica ponudila odstop, ki ga Cerar ni sprejel.
Doslej naj bi NLB prejela tri pravnomočne sodbe glede deviznih vlog, ki so bile prenesene z Ljubljanske banke na Privredno banko Zagreb ter Zagrebačko banko. Eno od njih je bila v korist LB, zahtevek iz druge sodbe v višini 1400 evrov so NLB na Hrvaškem rubili, tretjo, v višini 1,5 milijona evrov, pa je NLB plačala. Plačilo je sprožilo začudenje pravnih in finančnih strokovnjakov ter obsodbo s strani premierja Mira Cerarja in zunanjega ministra Karla Erjavca. Prejšnji teden sta zatrdila, da je vodstvo NLB, ko je plačalo znesek na podlagi »nezakonitih sodb«, delovalo v nasprotju s slovenskim pravnim redom.
Vlada glede plačila banki ni dajala navodil, je pa Cerar že 30. maja lani dejal, da »obveznost za izplačilo prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem ne obstaja niti za Slovenijo, niti za LB in niti za NLB«. Vlada ter pravni in finančni strokovnjaki se strinjajo, da so hrvaške sodbe nezakonite, ker sta se državi dogovorili, da bo Hrvaška pravde ustavila v zameno za slovensko ratifikacijo hrvaške pridružitve Evropski uniji, in ker NLB ni prevzela obveznosti Ljubljanske banke. NLB tožita Privredna banka Zagreb in Zagrebačka banka, na kateri so bile prenesene devizne vloge hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke. Skupni seštevek glavnic v tožbenih zahtevkih znaša približno 172,2 milijona evrov, skupaj z obrestmi pa naj bi NLB grozil strošek, višji od 400 milijonov evrov. V zadnjem medletnem poročilu je banka poročala, da za te tožbe ni pravne podlage, zato zanje ni oblikovala rezervacij.
