13.840 je bilo bolnikov, ki so na prvi pregled predolgo čakali v enakem obdobju lani. Ti pregledi so lahko za posameznika nekakšna vrata na poti do diagnoze in začetka zdravljenja.
260 dni so bolniki januarja letos v povprečju čakali na dermatološke ambulante. Lani so v tem delu zdravstva čakali 156 dni. Občutno se je podaljšala tudi povprečna čakalna doba za ginekološke ambulante na bolnišnični ravni: na začetku lanskega leta je znašala slabih 70 dni, na začetku letošnjega pa 178 dni.
Vse prve preglede, ki jih lahko opravijo, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bolnišnicam tudi plača. Pri tem ni omejitev, kakršne na primer veljajo pri številu operacij v posamezni bolnišnici.
»Glavni težavi pri prvih pregledih sta kadrovsko pomanjkanje v nekaterih strokah in organizacija dela v zdravstvu. Gre pa tudi za razmerje med prvimi in ponovnimi pregledi bolnikov. Če se število obravnav za posameznega pacienta poveča na račun prvih pregledov, imajo nekateri res na voljo več, drugi pa zato težje vstopijo v sistem. Treba je najti ravnotežje, dobrodošle pa bi bile dodatne ali dopolnjene strokovne smernice, kako obravnavati bolnika,« pravi Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS.
27.485 bolnikov je januarja letos predolgo čakalo na 48 zdravljenj, ki jih spremlja NIJZ. 26.808 bolnikov je na ta zdravljenja predolgo čakalo leto poprej.
920 dni je na začetku letošnjega leta znašala povprečna čakalna doba za operacijo nožnega palca (Hallux valgus), v enakem obdobju lani pa 812 dni. Še bolj, z lanskih 160 dni na letošnjih 417 dni, so narasle povprečne čakalne dobe za operacijo ščitnice.
Za dober mesec dni se je skrajšalo povprečno čakanje za artroplastiko kolka: s povprečno 306 dni lanskega januarja na letošnjih 271 dni. Za več kot mesec dni se je skrajšalo tudi čakanje na revmatološke ambulante, ki pa ostaja izrazito dolgo: na začetku januarja je bila povprečna čakalna doba 319 dni.
