Društvo Ambasadorji nasmeha je konec prejšnjega meseca s podpisom primopredajnega zapisnika prostore na Cesti dveh cesarjev predalo Mestni občini Ljubljana in se tako po seriji vlomov in vandalizma na objektu od njih dokončno poslovilo.

Urša Ivanovič, sekretarka društva, predvsem pa gonilna sila Ambasadorjev nasmeha, meni, da so se jih hoteli znebiti, kar so jim nekateri tudi namigovali, tega občutka pa se nikakor niso mogli otresti po zadnjem vlomu, ki je bil tako drzen, da jih je pustil brez besed. »To ni bil navaden vlom, tukaj je šlo za popolno uničenje prostora,« pravi Ivanovičeva in dodaja, da obupali prav gotovo niso, svoje delo nadaljujejo in še naprej pridno nabirajo nasmehe. Delo društva, ki s pomočjo živali izvaja terapije in različne aktivnosti, kamor spada tudi branje v družbi psov, je zdaj precej okrnjeno, zato iščejo nove prostore.

»To so bili namenski vlomi«

»Ko smo aprila 2013 dobili te prostore, smo jih bili zelo veseli. Bili so vse, kar smo si želeli,« se spominja Ivanovičeva in dodaja, da se je prvi vlom zgodil kmalu, pravzaprav takoj, ko so prostore opremili. »Toda vlome, poskuse vlomov in različne oblike vandalizma smo nekako vzeli v zakup, pač bila je takšna lokacija. Že pri prvem vlomu so nam ukradli bakrene cevi na radiatorjih in tako povzročili veliko škodo na parketu, razbili šipe. Vse smo sanirali. Tik pred zadnjim vlomom so nam izpraznili električne omarice in nas pustili brez elektrike.« Zadnji vlom, pri katerem so vlomilci v društvene prostore prišli skozi luknjo v steni sosednjega zapuščenega prostora, pa je bil kaplja čez rob. Ukradli so hladilnika, plastične cevi na radiatorjih, uniforme, hrano za pse, jedilni pribor… »Na srečo niso ukradli dokumentacije,« pravi sogovornica.

Ob vsem tem dogajanju, predvsem pa zaradi sumljivih vlomov, ki so se vseskozi ponavljali in postajali vse drznejši, so se člani društva spraševali, ali jih kdo morda ne želi prepoditi. »To so bili namenski vlomi,« meni Ivanovičeva. »Menda nas sosedje niso hoteli imeti v bližini, toda s sosedi nismo imeli nobenih konfliktov, ravno obratno, s tistimi, s katerimi smo bili v stiku, smo imeli pozitivne izkušnje.«

Objekt prepustili propadu?

Sprva jim je bilo rečeno, da bi Mestna občina Ljubljana lahko od zavarovalnice dobila odškodnino za obnovo. »Takrat smo še razmišljali, da bi šli v obnovo, saj smo se kljub vsemu tu dobro počutili. Toda odločili smo se, da v to ne gremo, saj bi bilo precej neodgovorno do donatorjev, ki so po zadnjem vlomu nesebično darovali društvu,« razlaga Ivanovičeva in dodaja, da so kmalu spoznali, da so delali račune brez krčmarja. »Tudi če bi mestna občina šla v obnovo, vam teh prostorov ne bi mogli več nuditi, nam je rekla predstavnica mesta Ljubljana. Upali smo tudi na kakšne nadomestne prostore, vendar so nam rekli, da za nas nimajo nič primernega.«

Vsekakor ostajajo nekatera vprašanja odprta: zakaj objekta ne bodo obnovili? Ga bodo pustili propadati? Kaj se bo v bodoče dogajalo z zazidljivo parcelo s propadajočim objektom na njej? Na občini so bili v odgovoru kratki. »Za zdaj še ni znana končna odločitev glede navedenega prostora in se preverjajo možnosti, katera vsebina bi bila najprimernejša za predmetno lokacijo,« so sporočili z občinskega oddelka za ravnanje z nepremičninami.

Delo društva precej okrnjeno

Delo društva je zdaj močno okrnjeno. V prostorih Dnevnega centra aktivnosti za starejše za Bežigradom, kjer gostujejo, sicer lahko imajo sestanke, pa tudi izobraževanje novih terapevtskih parov so lani novembra lahko izpeljali, vendar pa ne morejo opravljati individualnih terapij, organizirati raznih dogodkov, predvsem pa imajo težave s hranjenjem dokumentacije in opreme. Ta je zdaj na štirih lokacijah, po domovih in garažah članic društva. Iščejo podobne prostore, kot so jih še pred kratkim imeli: majhno kuhinjo, večjo sobo in pisarno. Za začetek bi bili zadovoljni tudi z eno pisarno za opremo in dokumentacijo.