Slovenski učitelji smučanja so med najbolj cenjenimi v svetovnem merilu. Njihovo tehnično znanje in izkušnje, ki jih pridobijo med usposabljanjem pri Združenju učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS), so na visoki ravni. A dejstvo je, da se zaradi boljše plače ter želje po novih izkušnjah in mednarodnih poznanstvih veliko najboljših in najizkušenejših učiteljev snežnih športov vsako sezono s trebuhom za kruhom poda v tujino.
»Z bolonjskim sistemom na fakultetah so prišli časi, ko študentje ne morejo več krojiti svojega časa in odločati o tem, ali bodo delali na snegu ali se bodo udeležili predavanj oziroma vaj. Včasih je učenje smučanja zagotavljalo zelo dober študentski zaslužek in šole so dobile dovolj učiteljev, ki so delali ob koncih tedna in med počitnicami, zdaj pa je delo ob študiju skorajda nemogoče,« je poudarila smučarska učiteljica, nekdanja vrhunska tekmovalka, članica DEMO teama in ustanoviteljica spletnega portala Snow Recruiter Metka Lavrič.
Pojasnila je, da je bilo z zadnjo spremembo zakona o športu več kot tisočim učiteljem prve stopnje v Sloveniji zakonsko onemogočeno samostojno poučevanje smučanja. Do zdaj se je že nekaj več kot tristo učiteljev udeležilo premostitvenih modulov (za pridobitev višje usposobljenosti), ki pa predstavljajo dodaten strošek in marsikdo ne uči dovolj, da bi bil njegov vložek poplačan. Ljudje se raje odločajo za redno službo in s tem veliko stabilnejši dohodek, ki se mu ne bodo odrekli zato, da bi učili smučanje tri ali štiri mesece na leto, meni sogovornica.
Pa vendar potreba po učiteljih smučanja med počitnicami naraste za 60 odstotkov, poudarja Lavričeva: »Niti v eni smučarski šoli, klubu ali društvu, kjer organizirajo tečaje smučanja med počitnicami, se ne bi branili še kakšnega dodatnega učitelja. Če smo iskreni, je pred počitnicami v pisarnah šol in društev vladala negotovost glede tega, kje bodo našli še koga, ki bo žrtvoval izpuščen izpit na fakulteti, teden dopusta v redni službi, težko zaslužene počitnice, dragocen čas, ki bi ga lahko preživel s svojim otrokom.«
V tujini bolje plačani
V Sloveniji se samo z učenjem smučanja zelo težko preživi. »Naš poklic se spontano razvija v vedno bolj profesionalno obarvan ceh. Skupaj s 'prostim pretokom delovne sile' znotraj EU in možnostjo opravljanja tega dela praktično kjer koli po svetu je konkurenca trga dela močno narasla. Živimo v časih, ko se vsi bojujemo za obstanek. Vsi bi radi med zimo zaslužili čim več, kajti do naslednje sezone so dolgi trije letni časi. Plačilo dela je torej vedno večji dejavnik, sploh ker se zavedamo tega, koliko je enako delo plačano v tujini,« pojasni poznavalka.
Priporočena urna postavka ZUTS za učitelje smučanja že dolgo stagnira med sedmimi in dvanajstimi evri. Šole so se prilagodile in večinoma malo povišale postavke, čeprav so v sosednji Avstriji plače višje za približno tretjino, v Italiji pa so te kar dvakrat višje od naših, opozarja sogovornica.
»Kot zanimivost lahko povem, da se je udeležba na usposabljanjih za najvišjo stopnjo (U3) v zadnjih letih dvignila za 50 odstotkov. Morebiti zato, ker si vedno več ljudi želi učenja smučanja lotiti profesionalno,« ugotavlja sogovornica.
Poudarja, da je pri profesionalizmu treba poudariti celostno skrb za uslužbence: »Vodje šol se dobro zavedajo, da so jedro in srce smučarske šole prav učitelji. Če se učitelji smučanja počutijo dobro, cenjeno in finančno varno, jih ni težko prepričati, da bi še kdaj učili za isto šolo. Prav tako je denarna nagrada za dobro delo zagotovo ena boljših motivacij v življenju.«
Spremembe bodo nujne
Dejstvo je, opozarjajo strokovnjaki, da bodo v prihodnjih sezonah potrebne spremembe na področju kadrovanja smučarskih šol. »Dve največji šoli smučanja v Sloveniji sta že napovedali dvig cen in plač učiteljev smučanja v prihodnji zimski sezoni. ZUTS prav tako napoveduje dvig priporočenih urnih postavk,« pojasni Lavričeva.
Meni, da bodo z dvigom komercialnih cen najema smučarskega učitelja možne višje postavke za plačilo učiteljev in tako višja motivacija učiteljem smučanja, da ostanejo doma in ne iščejo dela v tujini: »S tem se bo poklic učitelja v Sloveniji predvideno uveljavil za bolj cenjenega in vse skupaj se bo profesionaliziralo. Trenutno je ocena trajanja povprečne kariere učitelja smučanja s precej vloženega časa, truda in denarja približno tri do pet let. Prihodnost pa tudi v Sloveniji kaže podaljšanje kariere in boljše pogoje za učitelje smučanja.«
Za konec Metka Lavrič dodaja, da učenje smučanja ni samo poziranje v lepih uniformah na neskončni količini snega in brez oblačka na nebu. Taki dnevi so sicer češnja na vrhu torte in takrat si zares rečemo, da je to najboljša služba na svetu, pravi. A del realnosti sta tudi hud mraz in vlaga. »Tudi v takem vremenu držimo moralo in motivacijo otrok za smučanje, jim tlačimo majice za hlače smučarskega perila, zvečer skrbimo, da so vsi dali sušit smučarske čevlje in rokavice, da ne bo naslednji dan že druga vožnja jokava…«
Dobri učitelji smučanja morajo biti mame, vzgojitelji, učitelji, policisti, medicinske sestre, vzorniki, junaki in tudi avtoriteta obenem. Njihova delovna energija, skrb, odgovornost do vadečih, sposobnost reševanja kriznih situacij na terenu in potrpljenje morajo biti nadpovprečni.
