Zima. Sneg, mokre ceste, poledica, zastoji, zdrsi. Razmere, v katerih gre rado kaj narobe, saj se ob sneženju ceste spremenijo v drsalnice, tega pa se najbolj veselijo avtokleparji. A ni nujno, da so take razmere lahko le slabe. S pravo šolo in pravim občutkom ter zvrhano mero vaje je lahko vse skupaj tudi užitek. Sploh če se lahko na ledu in snegu zabavate z zmogljivim avtomobilom s štirikolesnim pogonom na urejenem poligonu, kjer se vam napaka ne maščuje takoj z razbitim avtomobilom.
Thomatal, mrzla dolina na avstrijskem Koroškem, nedaleč od znanih smučišč na Kačjaku, prepriča z vsem: obilico snega in temperaturami, ob katerih drsenja po ledu željnim voznikom zaigra srce. Na dan, ko smo se preizkusili v vrtenju volana tudi mi, je kazalo minus 15 stopinj Celzija. Na 4,5 kilometra dolgem poligonu na zasneženih in poledenelih stezah so nam Oplovi strokovnjaki pokazali, kako lahko vozite proti svojim vozniškim nagonom. Da, vožnja na ledu je namreč ravno to, od voznika zahteva, da premaga svojo »zdravo pamet« in naredi to, česar se na običajni cesti upravičeno boji.
»Pravilno dodajanje plina, delo z volanom, zaviranje, vse to mora voznik na ledu in snegu dejansko začutiti v zadnjici. Voznik mora z vozilom postati eno, da pa spoznate, kaj zmore štirikolesni pogon, se morate optimalnim lastnostim približati postopno, korak za korakom,« je ob predstavitvi povedal Jörg Schrott, direktor Opla Motorsport. In zato vsakemu kandidatu namenijo veliko časa, krogov in prostora. Torej, tudi če naredite napako, ne bo hujšega, res pa je tudi, da je snežni zid ob očiščeni stezi vseeno lahko dovolj visok in tudi dovolj trd, da bo trpela plastika ali pločevina. A glede na to, da so avtomobili obuti v zmogljive zimske pnevmatike, je možnosti, da naredite kakšno večjo napako, iz kroga v krog teoretično manj. A po drugi strani lahko tudi več, saj vožnja zahteva obilo koncentracije in tudi napora pri vrtenju volana.
Po vaji na poligonu se vozniki preizkusijo tudi v vožnji v zimskih razmerah na gozdni cesti. Tam je zahtev še več, zato je potrpežljivost še toliko pomembnejša. »Bistvo terenske vožnje v zimskih razmerah ni hitrost, ampak ravno potrpežljivost. Če voznik ve, kaj zmore avtomobil in kaj zmore sam, potem ste lahko varno na poti. Z oplom mokko s štirikolesnim pogonom in samodejnim menjalnikom ste zanesljivo na poti. Pravijo, da le okoli pet odstotkov voznikov križancev s štirikolesnim pogonom tudi zares vozi po brezpotjih. In še manj jih verjetno zna res povsem izkoristiti vse zmogljivosti takih avtomobilov,« je dodal inštruktor Tom Schwister.
Torej, zimska snežna pravljica se je lahko začela. Na gozdni cesti še kako prav pride sistem za samodejno zaviranje in nadzorovane spuste po klancu navzdol, ko elektronika v mokki prevzame vse tisto, kar bi sicer voznik počel s stopalko za zavoro. »Ne pozabimo, najbolje je, da se na take vožnje ne podate sami in da ne precenjujete svojih sposobnosti, predvsem pa naj velja, da ne bodite prepogumni,« je še opozarjal Schwister. In tega smo se tudi držali. Na poligonu je »zapela« insignia s sodobnim štirikolesnim pogonom, pri katerem na primer kar sto tipal vsako sekundo nadzoruje delovanje pogona in vedenje vozila. Inštruktorji seveda veliko pozornosti namenjajo ravno popravljanju vozniških napak, od podkrmarjenja do prekrmarjenja vozila, kaj storiti v pravem trenutku in česa voznik nikakor ne sme narediti. Na ledu sicer še kako pomagajo dobre zimske pnevmatike, insignie so bile »obute« v malce bolj »krampaste« Pirellijeve, a na spolzkem ledu je največ vredno pravilno odzivanje voznika. »Ko vam začne nos vozila siliti iz ovinka, pomaga le eno: močno zaviranje. Nagonsko sicer voznik želi še bolj zaviti v ovinek, a takrat sprednji pnevmatiki še bolj izgubita oprijem s podlago. Zatorej pomaga, če volan malce 'odpremo', torej izravnamo, in damo sprednjima pnevmatikama možnost, da naredita svoje,« je povedal inštruktor Günter Bernhard. In nadaljeval, da je skrivnost hitre vožnje na snegu in ledu v tem, da smo potrpežljivi in da pri taki vožnji velja načelo »manj je več«.
Kaj zares zmore taka insignia, je pokazal še eden od inštruktorjev, Sascha Bert, nekdanji dirkač, ki nas je kot sopotnike zapeljal nekaj hitrih krogov, njegov avtomobil pa je bil obut v pnevmatike z žebljički. Taka insignia se zna upirati zakonom fizike, seveda pod pogojem, da jo kroti izkušena vozniška roka. Piko na i pa so predstavniki Opla pripeljali kar s seboj iz Slovenije. Reli dirkača Tima Novaka, ki je minula leta nastopal na dirkah v Nemčiji z oplom adamom, mladi Gorenjec pa se bo zdaj preselil v domače kraje, kjer bo nastopal s še bolj »vročim« adamom R2. In z ravno takim je nekaj izbrancev popeljal tudi po ledenem poligonu, z ustrezno zalogo konjičev pod motornim pokrovom in ustrezno obutvijo avtomobila. Za več kot le nekaj voženj in krogov organizator ni dobil okoljevarstvenega dovoljenja, saj je tak avtomobil po avstrijskih standardih pač preglasen, a užitkom vseeno ni bilo videti konca.
