Po domače jim lahko rečemo kar »lučkarji«. In ne, to niso električarji. To so tisti, ki ob mrazu ali dežju, takoj ko se malce shladi, v avtomobilu vklopijo gretje in – meglenke. Sprednje in zadnje. In teh je iz dneva v dan, iz zime v zimo več. Čeprav je to v nasprotju z zakonom, ki neustrezno uporabo svetil kaznuje. Dragi policisti in mestni redarji, tukaj vam denar dobesedno leži na cesti, pa ga nočete pobrati. Je izkupiček za vloženi trud v varnost, na katero se tako radi sklicujejo vsi, ki imajo od neumnosti voznikov še največjo korist, premajhen?

Kako prijetno je počutje voznika, ki se mu na že tako zahtevni cesti blešči v obraz ali ki mora buljiti v predirno rdečo luč na zadku takega »zimskega moža«, lahko le ugibate. In za te, ki tako vneto prižigajo meglenke, predlagam le eno: črkujte besedo meglenka in uganite, katera beseda se še skriva v njej. In poglejte skozi okno. Mogoče boste našli odgovor sami.

Notorični meglenkarji so na primer naši severni sosedje, tam se je ta navada še veliko bolj razpasla kot pri nas, a jih vsaj tukaj žal že lovimo. Pred časom sem ravno na to temo malce poskušal razvedriti človeka iz Helle, nekdaj Saturnusa, ki oskrbuje avtomobilsko industrijo tudi z žarometi. Na moj predlog, da bi morali zakonsko prepovedati meglenke že pri prvi vgradnji, ker jih slovenski vozniki pač ne znajo uporabljati, in da bi jih lahko dovolili šele, ko jih bodo znali smiselno uporabljati, se je takoj ustrašil za svoj posel in precej nervozno siknil, da »bi potem morali prepovedati tudi smernike, ker jih ljudje pač ne znajo uporabljati«. Po svoje ima prav, samo na drugačen način: tudi neuporaba smernikov je nevarna in neprijetna za druge udeležence v prometu. A prepovedati nekaj, česar se ne uporablja, je nekaj drugega kot prepovedati nekaj, kar se uporablja, a narobe. Tako da z mojim predlogom, ki je bil seveda mišljen malo v šali, malo zares, pri Helli nisem naletel na odobravanje. Avtomobilska industrija seveda o tem tudi ne bo hotela slišati, bi bilo pa zanimivo, če bi jim predlagali nekaj drugega. Vgradnjo kakšnega senzorja, tipala, kamere, teh je menda že dovolj v avtomobilu, ki bi zmogli samodejno ugasniti meglenke, kadar niso potrebne.

Vsekakor je to bolj mišljeno kot šala, morda malce cinična, a ni nemogoča. Mogoče bi jo prej pograbili marketingarji za nov prodajno-marketinški adut, rekoč, »poglejte, kaj imamo mi, ki skrbimo za varnost v prometu«. Do takrat pa se bomo morali znajti z gumbom nekje na armaturni plošči, predvsem pa kmečko pametjo in skrbjo za drugega. A kaj, ko predvsem pri slednjem tako zelo brcamo v prazno.