V Sloveniji smo si sicer zastavili cilj, da naj bi v prometu, in to ne glede na njegovo rast, do leta 2030 za 15 odstotkov zmanjšali izpust ogljikovega dioksida v primerjavi z letom 2008, a količina tovornega prometa trenutno govori povsem drugo zgodbo. Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da je na slovenskem avtocestnem omrežju delež tujega tovornega prometa približno 80 odstotkov. »Sicer pa tako v Sloveniji kot drugod v Evropi, še posebno pa na glavnih evropskih koridorjih, narašča cestni tovorni promet. V Evropski uniji je trend rasti okoli pet odstotkov na leto, pri nas od dva do tri odstotke. Cestni tovorni promet je v EU liberaliziran in zanj ni omejitev. To velja tudi za tranzit, razen na vzporednicah avtocest. Dokler bo dostava blaga po cesti imela prednost pred drugimi vrstami dostave, se bo rast še krepila,« pravijo na ministrstvu. Zato se tudi oni zavzemajo za oživitev železniške infrastrukture, da bi se čim večji del tovornega prometa preusmeril s cest na železnice.
V okviru prejšnje finančne perspektive 2007–2013, ki se je končala leta 2015, so v železniško infrastrukturo vložili 1,4 milijarde evrov, od tega je Slovenija pridobila 463 milijonov evropskih sredstev. Sicer pa študije kažejo, da bo pri nas brez drugega tira povprečna letna stopnja rasti tovornega prometa do leta 2040 dosegala 3,5 odstotka, z drugim tirom pa bo letna stopnja rasti nižja, in sicer 2,6 odstotka.
Nimamo jih kam izločiti
Povečevanje števila tovornjakov na cestah pa pomeni tudi veliko varnostno tveganje. Posebno pozimi, ko se zaradi zdrsov tovornjakov tako rekoč ob vsakem sneženju dogajajo nesreče. Na policiji zato menijo, da je v zimskih razmerah nemogoče pričakovati, da bodo vsa tovorna vozila pregledana in izločena. »Pogosto slišimo razprave o izločanju tovornih vozil. Ko pa se vprašamo, kje jih pregledati in kam izločiti, ugotovimo, da v Sloveniji na avtocestah nimamo ustreznih mest za nadzor motornih vozil, sploh pa nimamo mest, kamor bi lahko tovorna vozila izločili. Počivališča so v času sneženja polna vozil, zato ostane le še odstavni pas, kjer pa se ustavi tovorni promet,« pravijo na policiji.
Drugi od problemov je preobremenitev tovornih vozil, ti preveč naloženi tovornjaki pa so problematični tako zaradi varnosti kot tudi nelojalne konkurence ter škode, ki jo povzročajo na cestni infrastrukturi. Andrej Sever, vodja tehnične službe pri Darsu, pravi, da je letna škoda zaradi preobremenitev skoraj 24 milijonov evrov. Policija pa preverja tudi kombinirana vozila – predvsem so tu problematična vozila vzhodnoevropskih držav, saj je kar 67 odstotkov kombijev, ki jih ustavi policija, preobremenjenih. Pri policiji pa zaznavajo, da je le okrog 25 odstotkov vseh preverjenih tujih prevoznikov preobremenjenih. »Bolj problematični so lokalni prevozi, pri katerih policija ob nadzoru ugotavlja, da je 40 odstotkov vseh preverjenih vozil preobremenjenih,« še dodajajo na ministrstvu. Sicer policija na avtocestah in hitrih cestah v povprečju pregleda več kot 400 tovornih vozil na mesec. Več kot 40 odstotkov vozil je v prekršku zaradi osnih preobremenitev ali prekoračene skupne mase.
Cestni promet se tudi na splošno zelo povečuje. Andrej Sever tako pravi, da je najgostejši promet po številu vozil na ljubljanskem obroču, odsek vzhodne obvoznice Zadobrova–Industrijska cona Moste. Tam v obeh smereh cesto vsak dan prevozi povprečno 77.500 vozil. Sicer na ministrstvu za infrastrukturo ocenjujejo podobno, s tovornim prometom pa je najbolj obremenjen avtocestni križ na štajerskem in primorskem kraku, močno obremenjena sta tudi pomurski krak in ljubljanski cestni obroč. A kjer je veliko prometa, bi logično pričakovali, da je tudi veliko prihodka iz cestnin. Dars ima tako okoli 230 milijonov evrov letnega prihodka na račun cestnine težkih tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone. In ker je, kot omenjeno, delež tujega tovornega prometa približno 80 odstotkov, to pomeni, da večino prihodkov od cestnin tovornih vozil ustvari tranzitni promet težkih tovornih vozil.
Ta denar bi se moral logično uporabiti tako za vzdrževanje kot naložbe v cestno infrastrukturo in novogradnje – za letos je vlada v proračunu zagotovila 206 milijonov evrov. Med naložbe tako ministrstvo kot Dars v prihodnje uvrščata širitev ljubljanskega obroča, ki po nekaterih scenarijih predvideva tudi širitev avtoceste v smeri Vrhnike, Grosupljega, Domžal in Vodic.
Učijo jih, naj ne prehitevajo
Vozniki tovornih vozil, ki prehitevajo, so moteči in ovirajo oziroma zmanjšujejo pretočnost prometa. Še bolj pa je prehitevanje tovornih vozil moteče ob zastojih prometa zaradi ovir na cesti in prometnih nesreč. Najbolj v zimskih razmerah, ko se zaradi tega ustavi promet. Leta 2017 je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 2582 voznikov tovornih vozil, od katerih jih je 1523 povzročilo prometno nesrečo. V teh nesrečah so trije udeleženci umrli, 14 je bilo hudo telesno poškodovanih.
A kljub temu so nam pred časom pri prevozništvu Resped iz Vrtojbe povedali, da tudi oni učijo svoje voznike, da je prehitevanje drugega tovornjaka problematično. Lojze Rehar, prokurist podjetja, pa je dodal, da se žal veliko voznikov tega pri nas ne drži. »Predvsem so to vozniki iz vzhodnoevropskih držav. Tudi sam se zelo jezim, ko takole počasi vozimo nekaj kilometrov za kakšnim tovornjakom. Žal je pri nas na splošno premalo nadzora na avtocestnem križu. Če bi namreč ti vozniki vedeli, da bodo morali redno plačevati visoke kazni, bi se hitro disciplinirali. Tako pa taka prehitevanja ustvarjajo napetost in slabo voljo med drugimi vozniki, kar še poveča možnost nesreč.«
