Morda nas bo Yaskawa res rešila
Naši sogovorniki se večinoma strinjajo, da je slika Kočevja danes drugačna kot pred desetimi leti, in to v pozitivnem smislu. Pa vendar še veliko manjka, pravijo, od trgovin in mladinskega centra do perspektive za mlade.
Andreja Bavčar: Napredek je opazen v kulturi, gospodarstvu. Zdi se, da smo tudi ljudje bolj zadovoljni. Mesto se je začelo nekako odpirati, medtem ko je bilo pred desetletjem povsem zaprto, kot v nekakšni luknji, mladi so odhajali iz Kočevja, ker ni bilo služb. In vprašanje je, ali se bodo vrnili. Yaskawa zdaj daje neko upanje. Vsi čakamo, kaj bo, ampak obeti so dobri.
Ajda Blažič: Zdi se mi, da se tudi v vsakdanjem življenju opazi ta premik. Mesto se je razvilo, odpirajo se nove trgovine, morda primanjkuje le kak prostor za mlade. Sicer imamo Kulturni center Kočevje, kjer je tu in tam tudi kak koncert za mlade. Toda na mladinskem področju bi definitivno morali narediti korak naprej.
Marko Rovan: Vse skupaj vidim bolj kot potemkinovo vas, kjer se na veliko investira, denimo v neke gospodarske dejavnosti, s katerimi bi se morali ukvarjati zasebniki, ne pa občina. Na tak način ustvarja zgolj nove proračunske porabnike. Tu mislim predvsem na hostel, s katerim zgolj ustvarja nelojalno konkurenco in ne prinaša napredka, ampak zavira razvoj turizma. Moti me tudi, da se delež tistih, ki se vsak dan vozijo v službo v Ljubljano, ne zmanjšuje. Z novo železnico proti Ljubljani pa bodo uničili srednjo šolo v Kočevju, kajti masa dijakov, ki se vozijo proti Ljubljani, se bo zgolj povečala.
