Brazilski parlament je z veliko večino potrdil vladni dekret o posredovanju vojske za zajezitev nasilja v 6,5-milijonskem mestu Rio de Janeiro in na ozemlju istoimenske države. Po besedah predsednika države je v primežu mamilarskih in drugih tolp veliko predelov tega znamenitega mesta, ki je gostilo zadnje letne olimpijske igre. Zlasti so na udaru najrevnejše četrti, kjer se sleherni dan zgodi več deset oboroženih spopadov, ropov in napadov, ki terjajo številne žrtve.
Vojski popoln nadzor
Zaradi nasilja, ki je v Riu de Janeiru zadnja leta skokovito naraslo, je vojska že večkrat priskočila na pomoč rednim policijskim enotam pri vzpostavljanju reda, zlasti v favelah, kjer kraljujejo razne tolpe. Toda tokrat so brazilske oborožene sile prvič po koncu vojaške diktature (1964–1985) dobile pooblastila za nadzor nad poveljstvom vseh organov za javno varnost, kot so enote civilne zaščite, vojaška policija in gasilci, vključno s poveljstvom v zaporih in tajnih službah. Za vrhovnega poveljnika je bil imenovan general Walter Souza Braga Netto, ki je za javno varnost na ozemlju zvezne države Rio de Janeiro neposredno odgovoren brazilskemu predsedniku Michelu Temerju. Na čelu varnostnih služb je bil Souza Braga Netto tudi v času olimpijskih iger. V tokratni operaciji sodeluje okoli 3000 pripadnikov vojske, vojaške mornarice, vojaškega letalstva in zvezne policije. Opremljeni so z raznovrstnimi blindiranimi vozili in helikopterji, operacija pa bo predvidoma trajala do konca leta.
»Organizirani kriminal malodane obvladuje Rio,« je ob podpisu dekreta minuli petek izjavil Temer. Po podatkih brazilskega inštituta za javno varnost (ISP) je bilo lani v mestu Rio de Janeiro ubitih 6731 ljudi, med njimi 138 pripadnikov varnostnih sil in deset otrok, ki so bili žrtve zgrešenih strelov. To je bilo osem odstotkov več umorov kot v letu 2016 in 26 odstotkov več kot leta 2015. Na drugi strani je policija lani odvzela življenje 1124 osebam. Lani se je zgodilo tudi 125.698 napadov v javnih prevozih in 54.367 kraj avtomobilov, januarja letos pa so našteli že 317 oboroženih obračunov, od tega 41 v faveli Cidade de Deus (Mesto Boga).
Eden najnasilnejših karnevalov
Med slovitim karnevalom v Riu je prišlo v povorkah do strelskih obračunov med tolpami in mnogo ropov predvsem tujih turistov. Kljub posebnim varnostnim ukrepom 17.000 policistov je bil po poročanju lokalnih medijev letošnji karneval eden najnasilnejših v zgodovini.
Zaradi nasilja, ki se je razbohotilo v številnih mestnih četrtih, in težkih gospodarskih razmer, v katerih se je znašla zvezna država Rio de Janeiro, ki je pod bremenom ogromnih dolgov dejansko bankrotirala, je guverner Luiz Fernand Pezao zaprosil za vojaško posredovanje. Opozicija odločitvi, da oborožene sile prevzamejo celoten nadzor nad varnostnimi silami, nasprotuje, ker da je vojska usposobljena za vojne operacije in ne za civilne misije. Organizacije za človekove pravice, kot sta Human Rights Watch in Amnesty International, pa izražajo bojazen, da bo število smrtnih žrtev in kršitev človekovih pravic le še naraslo. Zaradi morebitnih zločinov se bodo pripadniki oboroženih sil zagovarjali pred vojaškim sodiščem. To pa po mnenju odvetnika Ariela de Castra Alvesa, člana Nacionalnega gibanja za človekove pravice, pomeni podelitev »licence za ubijanje«, ker da je vojaško pravosodje »korporacijsko oziroma rešuje svoje lastne težave«.
