Čeprav je v Pjongčang odpotovala rekordna delegacija po številu slovenskih športnikov, je bilo že pred začetkom iger jasno, da je bera osmih kolajn iz Sočija 2014 nedosegljiva. Za slovenski vrhunec iger so (doslej) poskrbeli srebrni biatlonec Jakov Fak in hokejska reprezentanca, ki je proti Združenim državam Amerike dosegla celo najodmevnejšo zmago v samostojni državi. Izbrana vrsta je pred štirimi leti v nepozabnem Sočiju na petih tekmah nadigrala Slovaško in Avstrijo, kar je zadostovalo za uvrstitev v četrtfinale, v Pjongčangu pa je še dvignila raven igre, a kljub temu ostala brez izločilnih bojev. Na štirih preizkušnjah je bila boljša kar od treh tekmecev, a je zaradi neučinkovitosti na odločilni tekmi z Norveško umanjkala pika na i z nastopom med osmerico najboljših olimpijskih reprezentanc.
Ni dvoma, da sedanja generacija hokejskih reprezentantov po znanju in sposobnostih prekaša predhodne rodove. Slovenija je v tej postavi v zadnjih osmih letih navduševala predvsem na največjem, olimpijskem odru, medtem ko ima vsako drugo leto velike težave z obstankom na svetovnih prvenstvih skupine A. V obdobju do prihodnjih iger v Pekingu 2022 bi veljalo posebej podčrtati cilj stalnega igranja med najboljšimi šestnajstimi reprezentancami sveta, s čimer bi izbrana vrsta redno ohranjala stik z velesilami. Ob tem slovenski hokej čakajo še mnogi izzivi predvsem v domačem okolju, kjer nadarjeni hokejisti v neurejenih razmerah brez novih dvoran in organizacije na višji ravni ne bodo imeli pravih možnosti za razvoj. Paradna slovenska kluba bi z večletnim vztrajanjem med drugoligaško konkurenco v alpski ligi tudi člansko reprezentanco na dolgi rok oddaljila od odmevnih podvigov na mednarodni sceni.
Od slovenskih olimpijskih akterjev na ledeni ploskvi mučno obdobje čaka suhljatega napadalca Žigo Jegliča, ki ga bodo zaslišali zaradi pozitivnega dopinškega testa. Skoraj 30-letnemu Jegliču grozi dveletna prepoved igranja, kar bi lahko mnogo prezgodaj zapečatilo njegovo obetavno kariero. Jeglič velja za poštenega in umirjenega fanta, a sta se ob njegovem imenu v zadnjem letu pojavila kar dva odmevna škandala. Lani je na prvenstvu v Parizu zaradi neprevidnosti z rezilom drsalke skoraj porezal vrat švicarskemu tekmecu, letos pa je iz malomarnosti pozabil prijaviti pršilnik za astmo, ki vsebuje nedovoljena poživila. Ima Jeglič samo smolo na športni poti? Se mu je res pripetila zgolj birokratska napaka? Kako je lahko pozabil prijaviti zdravilo kot terapevtsko izjemo, s čimer je zaobšel osnovno dolžnost vsakega profesionalnega športnika? Odgovore bo podala preiskava.
