Diagnozo rak trebušne slinavke pri nas vsako leto postavijo okrog 400 bolnikom, okrog 380 jih vsako leto tudi umre. Med obolelimi je več moških kot žensk, večina je starejših od 60 let, a se starostna meja tudi pri tej vrsti raka spušča. V zadnjih 15 letih se je pojavnost bolezni skoraj podvojila in še narašča, hkrati pa se v štirih desetletjih črna statistika preživetja skoraj ni spremenila, izpostavlja predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana prof. dr. Borut Štabuc. Bolniki s to boleznijo namreč po diagnozi živijo v povprečju le 4,6 meseca, pet let po njej pa jih živi manj kot pet odstotkov.

Pri raku dojk je preživetje več kot 80-odstotno, velik preboj pa nam je uspel tudi pri raku debelega črevesa in danke, kjer s pomočjo presejalnega programa Svit odkrijejo polovico rakov že v zgodnji fazi. »Zahvaljujoč presejalnemu programu Svit se je število novih bolnikov z rakom debelega črevesa in danke prvič v zgodovini spremljanja registra raka znižalo, kar je velik uspeh. Čisto zadovoljni pa še ne moremo biti, saj udeležba še ni dosegla optimalnega praga 70 odstotkov. Zelo skrb vzbujajoč ostaja zlasti slab odziv moških, ki se odzivajo le približno 50-odstotno,« opozarja podpredsednica Združenja Europacolon Slovenija Maja Južnič Sotlar.

Skrb vzbujajoči so pravzaprav vsi raki prebavil, zaradi katerih pri nas zboli skupno več kot 3000 bolnikov na leto, še zlasti porast najusodnejšega med njimi. To je rak trebušne slinavke, ki je dokaj slabo poznan, nanj pa so ljudje pozorni le takrat, ko zaradi bolezni umre znana osebnost, pravi Sotlarjeva.

Nejasni znaki bolezni

Tako učinkovitih in enostavnih presejalnih programov, kot je Svit, za odkrivanje raka trebušne slinavke ni, obžaluje dr. Štabuc. Meni, da bi bil lahko tudi rak trebušne slinavke ozdravljiv, če bi ga odkrivali dovolj zgodaj, ko tumor še ni večji od dveh centimetrov. To pa je zelo težko, saj so znaki bolezni sila nejasni in jih ljudje pogosto zamenjajo za druge bolezni in jim ne namenijo dovolj pozornosti. Navadno se jih zavejo šele, ko so težave že tako hude, da jih ne morejo več ignorirati, bolezen pa praviloma že v stadijih, ko operacija ni več možna. »Ko pride do bolečine, zlatenice, slabosti, bruhanja, ko zatipamo tumorsko maso v trebuhu, smo bitko z boleznijo običajno že zgubili,« je jasen Štabuc.

Tako bolniki pogosto pridejo v bolnišnico, ko jih ni več mogoče operirati, čeprav je kirurški poseg v kombinaciji s kemoterapijo edina možnost, ki jo imajo. Kirurški poseg je namreč mogoče opraviti le v zgodnjih stadijih, ko je bolezen omejena na trebušno slinavko in se rak še ni razširil na okoliška tkiva in organe.

Pozno odkrivanje

»Raka trebušne slinavke žal odkrivamo zelo pozno. V času, ko ga še lahko obvladamo s kirurgijo, odkrijemo le okoli 10 odstotkov bolnikov. Druge najdemo, ko je bolezen že lokalno napredovala ali pa imajo že oddaljene zasevke in je zaradi tega bolezen že neozdravljiva,« poudarja predstojnica sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana izr. prof. dr. Janja Ocvirk. Zato je treba biti pozoren že na netipične znake, ki se lahko začnejo z nenadno nepojasnjeno depresijo. Zanesljivejši znak »tiho« nastale zlatenice je temen urin, ki se mu kasneje pridruži svetlo blato. To je tudi najugodnejši potek bolezni, saj pomeni, da je tumor ob žolčnem vodu in ga stisne. Posledično pride do zapore odvajanja žolča, zato nastopi zlatenica. Gre za enega najzgodnejših simptomov, ki ga povzroči tumor, ki leži v delu, ki je dovolj debel, da tumor ostaja znotraj organa in še ne prerašča v okoliška tkiva. Eden od simptomov raka trebušne slinavke je tudi nenaden pojav sladkorne bolezni ob sicer normalni telesni teži, slabost, bolečine v trebuhu in hrbtu, nepojasnjena izguba telesne teže in utrujenost.

Še posebej morajo biti na prve znake pozorni starejši, saj sodi med poglavitne dejavnike tveganja raka trebušne slinavke starost nad 65 let. Sledi nezdrav življenjski slog, ki vključuje uživanje alkohola, kajenje, debelost, nezdrave prehranjevalne navade in premalo gibanja. Med pomembne dejavnike tveganja sodi tudi družinska obremenjenost, kronično vnetje trebušne slinavke, akutno vnetje trebušne slinavke v preteklosti in pojav sladkorne bolezni po 50. letu.