Za poglobljeno znanstveno analizo razvoja avtomobilov imam veliko premalo znanja in zanimanja, nedvomno pa ima vsak od nas izkušnje z avti. Tako sem tudi jaz do zdaj snovala svoj odnos z njimi. Spoznavam, da sem od njih veliko bolj odvisna, kot se je zdelo na prvi pogled. Avto je zame res marsikaj. Za neopazen vsakdanji pripomoček ima nešteto dimenzij in čisto vsaka je posebna.
Zame je avto prostor. Tuj ali domač, bolj ali manj udoben. Včasih zaradi moje višine boleč za kolena ali za vrh glave. Prostor v večjem prostoru, mistično odmaknjen od preostalega hrupnega sveta, ki sam zase živi svojo dinamiko.
Zame je avto vsakodnevni ritual, povezan z utrujenostjo in prepogostim zamujanjem. Nenormalno zgodaj sedem na mrzli sedež in zaslišim Radio City, mama pa živčna zaradi moje malomarnosti dirka okoli krožišč in skozi rumene luči, medtem ko preklinja. Takrat je avto prostor napetosti.
Zame je avto prenatrpana kočija s kovčki in navidezno potrebno kramo, ko zapuščam dom in grem na potovanje. Zame je avto postelja, ko ob enih zjutraj izčrpana zapuščam zabavo in se iz nepoznane gneče zopet vrnem v poznano udobje. Zame je avto možnost bega in premika iz skrajnih situacij, možnosti zapuščanja in spoznavanje novega.
Zame je avto igrača. Majhen rdeč ferrari, s katerim sem dirkala po tleh babičinega hodnika. Nostalgičen kos kovine torej. Pa vendar tako lep spomin, ki mi še zdaj kdaj pa kdaj prečka misli. Zame je avto prostor za karaoke. Takrat je avto univerzalen antibiotik za srčne težave, ki se zdi presenetljivo hiter in učinkovit.
Zame je avto tudi prihodnost. Najprej dokaj bližnja prihodnost, saj bom že naslednje leto vstopila med voznike. Takrat bom končno okusila svobodo vožnje. To bo zelo sentimentalen trenutek odraščanja, ko bom končno lahko potovala sama, ko bom neodvisna na svoji poti v življenju. Tako se najbrž počuti veliko mladih, ko se skupaj podajamo v našo nejasno prihodnost.
Ljudje so že pred petdesetimi leti ustvarjali filme, v katerih so prikazovali našo sodobnost. V njih so bili leteči avti, nekateri so se celo vozili sami. Čeprav so bile njihove predstave izjemno karakterizirane, niso tako daleč od resnice.
Razvoj avtomobilizma je tako rapiden, da se resnično približujemo podobam iz znanstvenofantastičnih filmov. Že zdaj imamo naprave, ki se vedejo podobno. Sicer močno dvomim, da bo v prihodnjih nekaj letih nastal velik zasuk glede prevozništva, pa vendar. Drznimo si razmišljati o svetli prihodnosti, ki je nepogrešljiva, ko se pogovarjamo o avtomobilizmu. Najverjetneje imate tudi vi natančno zarisano podobo vozila in kaj predstavlja vašemu življenju. Za konec vam želim še veliko potovanj z avtom skozi življenje. Srečno vožnjo, bralec! Želim vam varno pot.