Prvi dizajnerski osnutek avtomobila je narisal pred približno petimi leti, ko se je odzval na javni spletni natečaj. Jakob Dugonik, dijak četrtega letnika Prve gimnazije Maribor, upa, da bodo njegov talent prepoznali tudi na univerzi in bo nekoč postal uspešen oblikovalec avtomobilov prihodnosti.
»Moja skica ni dosegla ničesar, niti povratne informacije, vendar jo še danes hrani moja babica, ki je prva prepoznala moj talent,« se svojega prvega dizajnerskega osnutka spominja Dugonik, ki si želi, da bi njegov hobi nekoč postal del njegovega vsakdana. »Če te nekaj zanima in to delaš s strastjo, je rezultat praviloma uspeh. Izobraževalna pot me bo najverjetneje vodila na eno izmed oblikovalskih fakultet. Glede na to, da moram vseeno opravljati sprejemne izpite, upam, da bom sprejet v Gradcu ali Ljubljani. Univerza pa je seveda šele prvi korak do delovnega mesta pri eni najboljših avtomobilskih znamk,« je razloži Mariborčan.
Večina otrok riše hiške, hribčke in sonce v zgornjem desnem kotu risbe. Zakaj so tebe pritegnili ravno avtomobili?Saj se je tudi pri meni začelo s tem, ampak vedno sem na risbi našel prostor za avto, tako da je bil vedno pod drevesom parkiran mercedes, audi, BMW…
Ali je dandanes še smiselno razmišljati o klasičnem avtomobilu ali se je bolje poglobiti v povsem futuristične rešitve?Včasih si je težko predstavljati, kaj vse nam obljubljajo, na primer avtonomne avtomobile in udobje lastnega doma v avtu, ampak sam sem še vedno zagovornik tega, da avto upravlja voznik. Zato pri svojih skicah za denimo leto 2025 upoštevam, da bo avto še vedno imel štiri kolesa, volan, luči in da ne bo nekakšna vesoljska ladja, saj bi ga bilo treba potem preimenovati v nekaj drugega. (Smeh.)
Kaj najraje počneš v svojem prostem času? So tudi tedaj v ospredju avtomobili?Ko ne rišem avtomobilov, se posvečam zgodovini avtov in letal, zelo rad pa spremljam tudi šport, še posebno nogomet in formulo ena. Nekaj prostega časa pa posvetim tudi iskanju navdiha za svoje risbe.
Kako si predstavljaš avtomobil leta 2030?Upam si trditi, da bo večina avtomobilov takrat električnih.
Torej boš tudi ti tedaj vozil električni avtomobil?Vedno bom otrok hlapov fosilnih goriv. (Smeh.) Poleg vonja obožujem tudi njihov zvok, tega pri elektriki ni in s tem, ko bomo prešli na njih, bomo po mojem mnenju vsekakor ubili del čara. Upam, da bodo vseeno pripomogli k čistejšemu okolju, se pa sprašujem, kje bodo končali milijoni odpadnih baterij.
Katera avtomobilska znamka ta čas – v oblikovalskem smislu – po tvoji oceni najbolj narekuje avtomobile prihodnosti in zakaj?Hm… Absolutnega zmagovalca, ki bi venomer narekoval tempo in postavljal smernice v oblikovalskem svetu, ni. Iz leta v leto se moda v svetu avtomobilskega dizajna spreminja, narekuje pa jo trg. Če se že moram opredeliti, se lahko največ na evropski trg, saj je trg stare celine za zdaj še najvplivnejši, najvidnejše znamke pa izvirajo z naših tal. Preostali so za konkurenčnost primorani slediti tukajšnjim smernicam, saj se evropski avtomobili zelo dobro prodajajo tudi v Združenih državah Amerike, pa tudi v Aziji jim kupcev nikakor ne primanjkuje.
Kako pri tebi poteka risanje avtomobila? Koliko časa porabiš za eno risbo?Ko si zamislim neki model ali kakšnega preprosto poskušam prerisati, najprej začnem s skico, nato si poiščem sliko. Sčasoma poskušam risbam dodati tudi čim več svojih linij, moj avto pa nastaja okoli 15 ur.
Kakšne linije so ti kot poznavalcu bolj všeč, ostri robovi ali okrogle in tope?Oboje je dandanes potrebno za to, da nastane nekaj, kar pritegne kupca. Pred stotimi leti se je vse začelo z ostrimi linijami, ford T je bil denimo čista škatla. Potem so počasi začeli prehajati na okrogline, danes pa je vse skupaj nekakšna mešanica, ki se med sabo dopolnjuje.
Ali bo avto v prihodnosti še zmeraj pomembno prevozno sredstvo, ali se bo človeštvo usmerjalo k drugačnim (javnim) oblikam? Torej, ali ima avtomobil, kot ga poznamo danes, sploh še prihodnost?Nenadoma izkoreniniti nekaj vsakdanjega v človekovem življenju je skoraj nemogoče. To avtomobil v naši družbi nedvomno je. Ampak v večjih mestih je njegovo vlogo že dodobra prevzela železnica, saj je zaradi razmer v velemestih nekajkrat okretnejša in bolj praktična. V prestolnici Nizozemske pa je tako ali tako prevozno sredstvo večine zgolj kolo. Na daljše razdalje, kot je tista od službe do doma, pa je avtomobil nedvomno še vedno boljša izbira, tukaj mu sicer konkurira zračni promet, a je ta nedvomno še vedno v večini primerov dosti manj ekonomična rešitev.
Kaj pa o tvojih kariernih željah menijo tvoji starši? Te podpirajo?Imam to srečo, da me kljub ekstravagantnosti in težavnosti tega poklica oba močno podpirata in sem jima za to tudi zelo hvaležen.
