To pa ne pomeni, da bi lahko skoraj polovica športnikov jemala zdravilo proti astmi, kot denimo norveškimi smučarskimi tekači, poudarja Milan Hosta. Športni filozof in direktor Inštituta za razvoj športa Spolint, ki se ukvarja tudi z astmo in športniki, je pojasnil, da so nekateri športi bolj astmogeni in lahko sprožijo simptome astme zaradi dolgotrajnih naporov, ko ima športnik dlje časa povečano potrebo po zraku.
»To so športi z intenzivnimi in dolgotrajnimi napori, kot so denimo tek na smučeh, biatlon, hokej, torej športi, kjer se dejavnost izvaja zunaj, v mrzlih, zaostrenih vremenskih pogojih in dlje časa. Dejavnik so tudi dolgotrajni treningi,« je pojasnil in dodal, da beležijo večje deleže astmatikov tudi pri kolesarjih in plavalcih.
Po njegovih besedah pri teh športih pride do povratnega vnetja dihal, saj se na tak način pljuča zavarujejo. To vnetje se potem prepozna kot astmo. Športnik mora ali prekiniti dejavnost ali pa vzeti zdravila.
Za izjemami lahko skrite tudi zlorabe
A Hosta izpostavlja, da je prav v omenjenih športih tudi več zlorab zdravil proti astmi. Pri tem gre za navidezno diagnozo, da lahko jemljejo zdravila, ki jim pomagajo pri športnem rezultatu. Zdravila proti astmi so zlasti olajševalci dihanja, ki v primeru dihalne stiske sprostijo mišice ob dihalih, in zdravila, ki delujejo protivnetno. Vnetje lahko denimo nastane zaradi pretiranega dihanja pri temperaturi 10 stopinj pod ničlo.
»Obe vrsti učinkovin omogočata, da dihalne poti ostajajo bolje odprte, kar dobro služi športniku in mu pomaga, da nadaljuje izredni napor,« je jasen Hosta. In čeprav bi nekateri želeli prikazati, da vsa zdravila proti astmi ne izboljšajo športnega rezultata, pa Hosta verjame, da delujejo tako, glede na to, da je jemanje zdravil proti simptomom astme pogosto pri športnikih.
Raziskave, ki bi pokazala, koliko je dejanskih in namišljenih astmatikov med športniki, ni, so pa ocene za posamezne športe. Denimo med plavalci je vsak peti astmatik, v norveški reprezentanci v teku na smučeh na teh olimpijskih igrah v Pjongčangu je skoraj polovica športnikov na terapevtski izjemi. »Gre očitno za zlorabo teh substanc,« trdi.
Za diagnosticiranje astme obstajajo določeni postopki, zaradi česar bolezenskega stanja ni lahko ugotavljati, ker gre za kompleksno bolezen. Pri športnikih dokazujejo astmo denimo z metaholinskim testom, pri katerem športnik vdiha metaholin v obliki raztopine, razpršene v meglo, nato pa opravijo preiskavo pljučne funkcije oziroma spirometrijo, s katero ugotovijo, ali njegova pljuča ohranijo isto sposobnost. Če je ta test pozitiven, ima športnik možnost uveljavljati terapevtsko izjemo.
Smernice Wade glede terapevtskih izjem za astmo
Svetovna protidopinška agencija (Wada) sicer športnikom, ki imajo predpisana zdravila za astmo, v svojih smernicah svetuje, naj od zdravnika pulmologa terjajo nedvoumno diagnozo in opravijo vse potrebne teste, ki bi lahko izključili morebitno drugo bolezen. To je obvezno za športnike, ki jemljejo sistemske glukokortikoide, to so steroidni hormoni, in agoniste beta receptorjev, kamor sodi tudi berodual, jemanje katerega je priznal hokejist Žiga Jeglič. Takšna zdravila lajšajo akutne simptome zapore dihal in so sicer na prepovedani listi, a izjemoma dovoljena športnikom z astmo, če jih prijavijo kot terapevtsko izjemo.
