Koprivnikarja so razrešili na njegovo željo, saj je ocenil, da bi morda lahko prav zamenjava v vodstvu pogajalske skupine ta pogajalski proces sprostila in intenzivirala, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Cerar. »To je tudi moja želja,« je zagotovil premier in dodal, da je zato danes že naročil Kozlovičevi, da nemudoma, če je mogoče že v petek oziroma takoj v naslednjih dneh, nadaljuje s pogajanji. Ker je bila Kozlovičeva doslej namestnica vodje pogajalske skupine, je bila v pogajanja že doslej tesno vpeta, kar pomeni, da gre za kontinuiteto, je dejal premier.

Poudaril je, da je interes države, da skušajo v čim krajšem možnem času doseči nek kompromisni dogovor, ki bo sprejemljiv tako za sindikate kot tudi za vlado v smislu, da bo ostal v razumnih javnofinančih okvirjih.

Potem ko so sindikati zavrnili zadnji vladni predlog o enoodstotnem dvigu plačne mase, je Cerar danes dejal, da je odklonilni odnos sindikatov do teh zadnjih izhodišč znak vladi, da mora nemudoma pripraviti drugačna izhodišča. »Na tem že intenzivno delamo. Pričakujem, da bomo prihodnji teden na seji vlade sprejeli drugačna izhodišča. Da pa bodo ta bližje temu, kar želijo sindikati, a še vedno v okvirih, ki jih dopuščajo javnofinančne zmožnosti, bo nova vodja pogajalske skupine generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič že jutri ali takoj v ponedeljek imela srečanja s sindikalno stranjo, da preveri, kje sedanji predlog ni ustrezen in v čem bi ga bilo možno izboljšati,« je še povedal Cerar.

Koprivnikar: Pomembno je, da se pogajalski proces znova oživi

Koprivnikar pa je v izjavi po seji vlade povedal, da bodo na ministrstvu za javno upravo še naprej tesno sodelovali pri vseh procesih, povezanih s pogajanji, čeprav jih sam ne bo vodil, prav tako ne bo član pogajalske skupine. Pri nadaljnjih pogajanjih po njegovi oceni ne gre za to, kako velik mandat bo vlada dala pogajalski skupini, ampak predvsem za to, da znova oživijo pogajalski proces. Sam pričakuje približevanje z obeh strani, predvsem s strani sindikatov.

Vlada je danes po besedah ministra sprejela tudi popravek skupnega kadrovskega načrta, ki predvideva dodatnih 68 zaposlenih v ožji državni upravi in dodatnih 37 zaposlenih na projektih. Kot pravi, gre za nujne kadrovske popolnitve, s katerimi so zaradi zadržanosti pri zaposlovanju v državni upravi odlašali dolgo časa. Med drugim načrtujejo dodatne zaposlitve na področju izpolnjevanja obveznosti pri varovanju shengenske meje, področju probacije in zapornega sistema, okrepiti pa nameravajo tudi nekatere inšpekcijske službe. Sicer pa število zaposlenih v ožji državni upravi v mandatu te vlade po besedah ministra upada.