Ob progi je ponekod preveč visokega drevja. Enako tudi ob cestah visoko drevje grozi prometu ob hudem vremenu: neurju in žledu. Neurejeni so hudourniški potoki in zarjaveli so mostički na njih. Železniške postajice so ponekod zanemarjene in počečkane z grdimi grafiti. Delavci in drugi potniki vsak zase dremuckajo. Študentje in študentke gledajo v svoje šolske knjige. Dijaki pa buljijo v svoje pametne in manj pametne telefone. Je pa prisotna tudi romanca. Poznanstva in zaljubljenost so poseben čar vožnje z vlakom. Prijetno je gledati mlade, ki si odkrito izkazujejo svoja ljubezenska čustva. Vsi ti mladi in tudi oni že malo manj mladi vračajo nam ostarelim vandrovcem lepe spomine. Kar stoži se človeku po starih časih, ko je na vlakih odmevala lepa slovenska pesem. Pevec Boris Kopitar nas venomer opominja, kako naj se spominjamo lepih dogodkov, ki nas vodijo po lepih poteh. Nekateri stalni vozači so znali zabavati še druge s pripovedovanjem šal in anekdot, prebranih v starih časopisih.
Poleti v sušnih dneh potnike grenijo posušene zelenice. Posebno tam, kjer travo preplitvo kosijo in tako uničijo korenišče. Tudi grmičevje odmira zaradi pomanjkanja vode in ker ga napada ožig. Vse ožgane liste je treba sproti ročno potrgati, da omogočimo rastlini nadaljnjo rast. Ponekod v tujini imajo ob stanovanjskih stolpnicah v strešnih ceveh za odvajanje deževnice nameščene vodne zbiralnike. Težko je čakati v zanemarjenih in pozabljenih postajnicah. Rja grozi nosilnih stebričkom in veznim elementom. Sprevodniki bi lahko sproti evidentirali poškodbe na železniških napravah in beležke sporočali vzdrževalcem železnice. Najbolj mučno je gledati zanemarjenost. Najcenejša so sprotna popravila. Marsikje v svetu je zanikrnost odnesla najodgovornejšega, to je direktorja.
Na večjih železniških postajah so potrebni primerni prostori za poceni prenočevanje iskalcem zaposlitve in za one, ki si zaradi revnosti ali nezgode ne morejo privoščiti dragih prenočišč. Na avstrijskih železniških postajah so bila snažna in poceni prenočišča kar pod peroni. V svetlih in zračnih prostorih je bilo po deset pogradov – dvojnih postelj druga nad drugo za moške na eni strani in za ženske na drugi. Zjutraj smo bili postreženi še s toplim čajem. To oskrbo so prostovoljno izvajali člani Bahnhofmisiona. Pri nas bi to skrb prevzeli prostovoljci – člani Rdečega križa. V letih 1967 in 1968 sem te predloge sporočal takratnim oblastem. Uspeha ni bilo. Smilili so se mi mladi, ki so bili izpostavljeni ponočnjakom. Na ljubljanski železniški postaji je dovolj prostora za prenočišča revnih. Ali bo zdaj kdo prisluhnil?
Frančišek Vrankar, Kranj
