Zadnji teden pa se zdi, kot da se stvari počasi postavljajo na svoje mesto. Kot je bilo že večkrat omenjeno v preteklih člankih, na ponudbo in povpraševanje po valutah in s tem na njihovo relativno »cenovno« vrednost vpliva mnogo dejavnikov, od monetarnih politik centralnih bank, produktivnosti gospodarstev do davčnih in fiskalnih politik držav. Sedaj smo v procesu, ko evropska centralna banka vodi ekspanzivno denarno politiko, medtem ko je ameriška ne več in je v začetni fazi krčenja svoje denarne bilance. To je eden od procesov, ki bi v naslednjem letu morali imeti apreciacijski učinek na dolar. Evro pa v zadnjem tednu ni le izgubil proti dolarju, kot že zgoraj navedeno, v prvem delu tega trgovalnega tedna je izgubil tudi proti britanskemu funtu. Sterling je v torek pridobil predvsem zaradi govoric, da se namerava evropski parlament z Veliko Britanijo pogoditi o »privilegiranem« dostopu Velike Britanije do skupnega in enotnega evropskega prostega trga, skupaj s članstvom v evropskih agencijah.

Govorice o nameri evropskega parlamenta so najverjetneje vplivale tudi na padec evra v primerjavi z dolarjem v začetku tega tedna. Na podlagi včerajšnjih podatkov o rasti proizvodnje nemškega in evropskega gospodarstva pa se zna depreciacija evra v teh dneh še malo nadaljevati. Nemški proizvodni PMI-indeks, ki ima v zadnjem obdobju visok korelacijski koeficient s tečajem evra proti dolarju, je z januarskih 61,1 točke februarja padel na 60,3 točke in bil nekoliko pod tržnimi pričakovanji pri 60,6 točke. Februarska raven predstavlja najpočasnejšo širitev proizvodnega sektorja v Nemčiji v zadnjih šestih mesecih. Rast tovarniške produktivnosti sicer ostaja močna, vendar se je približala štirimesečnemu dnu, rast novih naročil po novih izvoznih dobrinah pa je na dvanajstmesečnem dnu. Še naprej ostaja tudi porast novih naročil v nemškem gospodarstvu, a je tudi ta na sedemmesečnem dnu, ob tem pa se je upočasnila tudi rast zaposlovanja, medtem ko se je rast cen vhodnih surovin za proizvodne procese povečala. Torej smo priča cenovnim pritiskom tako s strani plač kot cen vhodnih surovin tako v Nemčiji kot tudi širše v Evropi.

Posledice potencialnega nadaljevanja padanja stopenj rasti v Nemčiji in v Evropi bodo lahko imele za tečaj evra v primerjavi z dolarjem učinek rasti dolarja, saj bi tak proces povečal verjetnost podaljšanja širitvenih monetarnih politik ECB v času, ko FED počne ravno nasprotno. Hkrati pa ne pozabimo, da so to še vedno ugodne rasti evropskega gospodarstva, ki se mu zna zaradi potencialno nižjega evra povečati izvoz. Ob rasti makroekonomskih kazalcev, ki kažejo povpraševanje po evropskih dobrinah, bo trg zagotovo ocenil potencialno nižje ravni tečaja evra v primerjavi z dolarjem kot nekaj pozitivnega za evropsko gospodarstvo in evropske trge.