Predlog zakona, s katerim bi se sistematično začela celovita sanacija Celjske kotline, je pri poslancih v državnem zboru uspešno prestal prvo obravnavo. Zdaj ga bo na seji obravnaval še matični odbor, najpozneje aprila pa bodo poslanci o njem znova glasovali. Poslanka Janja Sluga, prvopodpisana pod predlog zakona, pa upa, da bo podpora zakonu ostala dovolj velika oziroma bo ob končnem glasovanju še večja. Predlog zakona je nastajal kar dve leti in je plod številnih usklajevanj na terenu, zato bi bil lahko, kot pravi Slugova, vzorčni primer, kako se lotevati reševanja okoljskih bremen iz preteklosti po vsej državi.
Večina poslancev prepoznala argumente
Predlog zakona vzpostavlja soodgovornost države, lokalnih skupnosti in glavnega onesnaževalca, da pripravijo, izvajajo in sofinancirajo program ukrepov za sanacijo Celja. Podrobneje so v njem opisani tudi splošni in specifični ukrepi za sanacijo, poudarek pa je na onesnaženi zemlji na vseh javnih celjskih otroških igriščih in spremljanju zdravstvenega stanja otrok.
»Čeprav predloga zakona ministrstvo za okolje in prostor ni podprlo, sem vesela, da so pri poslancih vendarle pretehtali realni argumenti, ki so navedeni v njem in so jih prepoznali kot prave. Razočarana pa sem nad poslanci strank SDS in DeSUS, ki so bili proti, medtem ko je Levica izpostavila morebitne težave s financiranjem in bodo zadevo še proučili. V Evropi sicer ni niti enega primera, da bi kakšen onesnaževalec kaj plačal, zato sem bila tudi sama pri tem v največji dilemi. Prakse na tem področju ni, država pa tudi nima mehanizma, s katerim bi kogar koli prisilila k plačilu. Sploh pa v Celju ni problem samo Cinkarna,« pravi Slugova. Spomnila je, da letos mineva pet let, odkar je bil spisan odlok, ki bi lahko služil kot podlaga za predlog zakona, a kaj, ko nikoli ni dobil zelene luči pristojnega ministra.
Zaplet na seji celjskega mestnega sveta
Poslanka Janja Sluga je še pred glasovanjem v državnem zboru nameravala predlog zakona predstaviti tudi na seji celjskega mestnega sveta, a se to zaradi časovne stiske ni zgodilo. »Župan Bojan Šrot mi je šel na roko in je to točko dnevnega reda uvrstil na drugo mesto. A se je žal pri prvi točki zadeva zapletla, seja v Ljubljani pa je potekala izredno hitro, zato mi ni preostalo drugega, kot da sejo zapustim. Razen mene pa ni bilo nikogar, ki bi zadevo tako dobro poznal, da bi jo lahko predstavil, zato je bila točka umaknjena z dnevnega reda,« je nenavaden zaplet pojasnila Slugova. A je dejala, da je pripravljena svetnikom kadar koli še vedno predstaviti podrobnosti predloga zakona, ki je za Celjsko kotlino velikega pomena.
