Islamski skrajneži služijo kot izgovor uradnemu Damasku, ko trdi, da v Guti izvaja »natančno usmerjene napade na teroriste«. Dejansko pa skuša na podoben način, kot je to počel v Alepu, prevzeti nadzor nad območjem, s katerega občasno poleti kakšen izstrelek proti prestolnici. Na vzhod Damaska je v torek in sredo priletelo nekaj granat, ubitih pa naj bi bilo šest ljudi.
Rodovitna Guta, prepredena s kanali iz reke Barada, je svoj čas obsegala 370 kvadratnih kilometrov. Potem sta v treh desetletjih pred državljansko vojno precejšen del polj pokrili stanovanjska gradnja in industrializacija. Še vedno pa je v tamkajšnjih številnih naseljih, ki se razpotegujejo tudi na južno stran Damaska, pred letom 2011 živelo okoli 400.000 ljudi. Po izbruhu vojne se je večina znašla v obroču vladnih sil in že šest let preživlja vsestransko pomanjkanje in bombne napade, med katerimi je bil najodmevnejši avgusta 2013, ko naj bi sirske sile uporabile bojni strup sarin. Tedaj je umrlo več kot 280 ljudi, med njimi številni otroci, skoraj tisoč pa jih je čutilo razne posledice. Preiskava Združenih narodov je potrdila uporabo bojnega strupa, ne pa tudi nedvoumnih zatrjevanj upornikov, ZDA in zahodnih zaveznic, da so napad izvedle režimske sile. Uradni Damask in tudi Rusija sta obtoževala upornike, brez pravega epiloga pa se je zadeva končala s posredovanjem Moskve in dogovorom o nadzorovanem uničenju vseh sirskih zalog kemičnega orožja.
Vzhodna Guta je bila po dogovoru določena za eno od štirih varnih območij v načrtu za Sirijo, ki so ga lansko poletje na srečanju v Astani skrojili Rusija, Iran in Turčija ter se razglasili za njegovega poroka. Sirska vladna stran se je tedaj obvezala, da bo spoštovala premirje naslednjih šest mesecev, po preteku teh pa očitno obrača ploščo in nadaljuje napade, ki jih poročevalci opisujejo kot najsilovitejše v skoraj osmih letih sirske vojne. Po navedbah Združenih narodov so med cilji tudi bolnišnice in drugi civilni objekti, zato bi lahko predstavljali vojni zločin oziroma zločin proti človečnosti. Prebivalci, ki so brez hrane, zdravil in zaklonišč, so tudi zaradi zgolj besednih obsodb mednarodne skupnosti prepričani, da jih v prihodnjih dneh čaka samo še smrt.
Napoved kopenske ofenzive
Sirska vlada odločno zavrača pričevanja humanitarnih organizacij in sirskega observatorija o uničevanju bolnišnic, bombardiranju civilne infrastrukture in uporabi kasetnih bomb. Tudi napade v noči na sredo, ki so jih prebivalci Gute opisali kot »bombni dež z neba«, so v Damasku upravičili s preprečevanjem granatnega obstreljevanja prestolnice s strani upornikov. Poveljujoči častnik sirske vojske, ki obkroža Guto, je za agencijo Reuters dejal, da ofenzive proti upornikom še niso sprožili ter da gre za »preliminarno bombardiranje«.
Po vsem sodeč bo sledila kopenska ofenziva režimske vojske. Poznavalci razmer ocenjujejo, da si bo Bašar Al Asad skušal s podreditvijo Gute zagotoviti nadzor nad vso okolico Damaska, tako da bosta v uporniških rokah ostala le še manjši žep med Homsom in Hamo ter večje območje v zaledju Latakije ob turški meji. Skrajni vzhod Sirije prek reke Evfrat je sicer v rokah Kurdov, ki pa jim Al Asadova vojska očitno prihaja na pomoč tudi na desnem bregu nad Alepom pri Afrinu, kjer je Turčija proti kurdski enklavi sprožila čezmejno vojaško operacijo. Tako se tam članica Nata Turčija spopada z nenaravnim zavezništvom, ki ga tvorijo Al Asadove čete in kurdske milice, ki jih podpirajo ZDA.
