Hrvaški premier Andrej Plenković je v sredo zvečer potrdil, da bo Ante Ramljak ostal na položaju, dokler ne bodo zagrebškem trgovskem sodišču predlagali nove uprave. V banskih dvorih mrzlično iščejo osebo, ki bo stopila v Ramljakove čevlje, neuradno pa je slišati, da je več kandidatov že zavrnilo ponudbo, da prevzamejo koncern v zelo občutljivi fazi, ko je treba doseči dogovor o poravnavi. Plenković je javnosti sporočil, da se ni zgodilo nič dramatičnega in da bodo storili vse, kar je v pristojnosti vlade, da bi dosegli poravnavo v zakonskem roku. Zanikal je ugibanja medijev, da bo hkrati z Ramljakom odšla tudi podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić, ki je v vladi zadolžena za Agrokor.
Izgubil je zaupanje vladajoče politike
Ramljak je bil na čelu izredne uprave nekaj več kot deset mesecev, zaradi nekaterih svojih potez pa je izgubil zaupanje vladajoče politike. V preteklih tednih je bil deležen pritiskov javnosti, potem ko so mediji razkrili, da je posredoval pri donosnih pogodbah med ameriškim podjetjem AlixPartners, ki je glavni svetovalec izredne uprave v postopku prestrukturiranja, ter družbo Texo Management, v kateri je delal, preden je 10. aprila lani prevzel vodenje izredne uprave. Texo Management je opravljal svetovalna dela kot podizvajalec za AlixPartners ob tedenskem plačilu 250.000 kun (33.800 evrov). Za povrh se je izkazalo, da je Ramljakova pogodba v Texo Managamentu potekla 30. aprila lani, z Agrokorjem pa je pogodbo o sodelovanju podpisal 10. aprila. Kot je pojasnil Ramljak, je odstopil, da »ne bi postal ovira za sklenitev dogovora o poravnavi«. Ocenil je, da je negotovost, ki je nastala zaradi njegovega dela, škodila procesom, ki jih je sprožil v koncernu. Obenem se je pohvalil, da je s sodelavci in zaposlenimi v Agrokorju »stabiliziral poslovanje, ohranil zaposlenost, preprečil propad dobaviteljev in uresničil predpogoje, da bi lahko z upniki sklenili dogovor o poravnavi«.
Očitno ni imel druge izbire
Ramljakova poteza je bila delno pričakovana, potem ko je prejšnji teden na parlamentarnem odboru za gospodarstvo povedal, da je pripravljen prevzeti odgovornost, če bodo poslanci in hrvaška vlada ocenili, da je z izbiro sodelavcev kompromitiral postopek reševanja Agrokorja. V večurnih torkovih pogajanjih s Plenkovićem in člani vlade očitno ni imel druge izbire, kot da odstopi, ker bi drugače zagotovo opozoril na lansko pogodbo o roll up posojilu, po kateri lahko posojilodajalci zahtevajo takojšnje poplačilo celotnega posojila v višini 1,06 milijarde evrov, če ne bodo soglašali z morebitno vladno odločitvijo o odpoklicu Ramljaka. Dodatni cunami finančnih obveznosti bi pomenil stečaj Agorkorja, kar nikomur na Hrvaškem ni v interesu, je pa črni scenarij vsem pred očmi. Zlom Agrokorja so nekateri analitiki na Hrvaškem sicer videli kot priložnost, da država opusti model tovarišijskega kapitalizma, na katerem so zgradili zdaj usahnelo poslovno cesarstvo Ivice Todorića. Sodeč po smelem postopku prestrukturiranja koncerna ne bo bistvenih sprememb hrvaške politične ekonomije.
Čeprav v Ramljakovi zgodbi z angažiranjem Texo Managementa, ki ga plačujejo upniki, ni videti nezakonitih potez, temveč gre bolj za vprašanja poslovne morale in korporativne higiene, so dogodki obudili spomin na korupcijski primer Fimi media, v katerem je spet na obtožni klopi HDZ. Hrvaška javnost je občutljiva za korupcijo in okoriščanje s položajem. K sumom, da od samega začetka nekaj ni v redu, je prispeval tudi Ramljak sam, ker postopka reševanja Agrokorja ni vodil povsem transparentno, kot je napovedal. Ramljakovo početje ni bilo v skladu s podobo čistih rok, s katero poskuša Plenković predstavljati svoje vodenje HDZ, ki je lani pridobila Ramljaka za vodenje krizne uprave v Agrokorju. V HDZ si prizadevajo omejiti politično škodo, ki jo je zaradi potez izredne uprave Agrokorja čutiti tudi v upadu podpore pri volilcih. Plenković je od izbruha krize v Agrokorju povezal usodo svoje vlade z reševanjem koncerna, ki ga je označil za največji izziv v prvi tretjini svojega premierskega mandata ter kot ključnega za stabilnost hrvaškega gospodarskega in finančnega sistema. Guverner hrvaške centralne banke (HNB) Boris Vujčić je po Ramljakovem odstopu ocenil, da hrvaški bančni sistem ostaja stabilen tudi v primeru, če nobeden izmed upnikov ne bo izterjal nič od Agrokorja.
Ob političnih tudi poslovni boji
Prostora za nove zastoje v procesu reševanja koncerna ni, razen če bi vladajoča večina poskusila dopolniti lex Agrokor in kupiti dodatni čas za prestrukturiranje. Ob političnih potekajo tudi hudi poslovni boji, predvsem o modelu poravnave ali, natančneje, o višini odpisanih terjatev, ki jih bodo spremenili v lastniške deleže. V ozadju je veliko različnih interesnih skupin, ki si želijo čim večjega kosa Agrokorja. Oškodovani upniki se bodo obrnili na sodišča, kar pomeni dolgoletne pravosodne postopke. Nihče izmed vpletenih ne pričakuje, da bo Agrokor ostal celota. Večina podjetij iz sestave Agrokorja bo verjetno nadaljevala poslovanje, a bodo dobili nove lastnike, med drugimi tudi Mercator, za katerega si slovenska država prizadeva dobiti lastnika, ki bo družbi zagotovil trajnostni razvoj. Minister za gospodarstvo Zdravo Počivalšek je večkrat dejal, da Mercator potrebuje partnerja, ki bo največjemu slovenskemu trgovcu omogočil preoblikovanje poslovnega modela in dolgoročno vzdržnost s prestrukturiranjem dolga. Ob tem pa se postavlja vprašanje, koliko posluha za slovenske dobavitelje bo imel novi lastnik Mercatorja. Lahko, da bo novi lastnik Mercatorja postal novi Agrokor, saj se bodo novi solastniki ostanka hrvaškega koncerna verjetno osredotočili na osnovni posel – trgovino in proizvodnjo hrane.
