Nasprotovanje nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti je ob glasnih kritikah opozicije obrodilo sadove. Poslanci so zavrnili predlagano novelo energetskega zakona, ki je razburila javnost predvsem zaradi očitkov o prikritem reševanju šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6).

Reševanje TEŠ z dveh koncev

Uvajanja novih subvencij za TEŠ skozi zadnja vrata naj bi se vladna koalicija bolj ali manj namerno lotila z dveh koncev: s poskusom uvedbe plačljive primarne regulacije in z omejitvijo koncesijskih dajatev, ki jih od velikih hidroelektrarn zdaj pobirajo država in občine. Spomnimo, vlada je sprejem novele po skrajšanem postopku utemeljevala z manj zahtevnimi spremembami, ki jih terjajo uskladitev slovenske zakonodaje z evropsko, odločba ustavnega sodišča in potreba po uskladitvi zakona s smernicami za državno pomoč za okolje in energijo. A se je izkazalo, da vladni predlog vsebuje tudi uvedbo plačila za primarno regulacijo, prek katere proizvajalci električne energije zagotavljajo ravnotežje med proizvedeno in porabljeno energijo v omrežju.

Tako v nevladnih organizacijah kot v opozicijskih vrstah in nazadnje še v delu koalicije so uvedbo nove dajatve prepoznali kot način prelaganja izgub TEŠ na pleča odjemalcev električne energije. Niso jih prepričala niti zagotovila Aleksandra Mervarja, direktorja sistemskega operaterja prenosnega električnega omrežja Eles kot pobudnika spremembe, da se zneski na položnicah za elektriko ne bodo povečali, saj bi dodatne stroške v višini približno 1,5 milijona evrov iz svojih prihodkov lahko pokril Eles.

Pomagale niso niti grožnje z evropsko komisijo

Dokončno pa je sodu dno izbil amandma, ki ga je na predlog poslancev SMC Ivana Preloga in Ksenije Kramar Korenjak ob obravnavi predlagane novele sprejel matični parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Po njem bi koncesijske dajatve za vse velike hidroelektrarne (z več kot deset megavatov inštalirane moči) omejili na največ 14 odstotkov prihodkov iz prodaje električne energije, kar je močno razjezilo predvsem obdravske občine, ki prejemajo 60 odstotkov dajatev Dravskih elektrarn Maribor (država 40 odstotkov).

Lokalne skupnosti so takšno določilo označile za nedopustno krčenje občinskih proračunov brez vsakršne javne razprave in jasne analize posledic za lokalne skupnosti, v opozicijskih vrstah pa so v kapici na koncesije prepoznali še en vir za krpanje luknje v TEŠ. Ko so tudi v koalicijskih vrstah – del poslancev DeSUS in SD – ugotovili, da omejevanje koncesijskih dajatev pomeni dodatno polnjenje žepov lastnikov hidroelektrarn na račun države in občin, novele energetskega zakona pred zavrnitvijo ni rešilo niti posipanje Kramar-Korenjakove s pepelom, češ da jim je bil člen s kapico »podtaknjen«, niti zadnji amandma poslancev SMC, ki bi kapico na koncesijske dajatve uvedli le še za nove hidroelektrarne kot pomoč pri gradnji novih obnovljivih virov energije. Pomagalo ni niti opozorilo Igorja Zorčiča (SMC), da ob zavrnitvi novele Sloveniji zaradi neimplementacije nekaterih določb evropske zakonodaje grozi kazen evropske komisije.