Po ponovnem poslušanju in branju vašega dolgotrajnega »problematiziranja«, čeprav vi temu ne pravite tako, dodelitve enkratnega dodatnega programa ortopedskih operacij (14. februarja 2018) preprosto ne prenesem več vašega licemerstva.
Kot državljanka Slovenije in pacientka našega slovenskega zdravstvenega sistema zares ne morem več molčati. (Pišem v svojem imenu, čeprav sem prepričana, da bi to razmišljanje podprli mnogi, če ne že vsi pacienti, ki iz dneva v dan čakajo, da se jih bo zdravstvo spomnilo ali usmililo, kakor želite.) Dovolj mi je.
Pravite: »Občutek imam, da sem jaz tisti, ki je pripomogel, da se določeni programi sploh izvajajo.« In: »V SD že od leta 2016 zahtevamo, da se izpeljejo dodatni programi za zdravstvo.«
Če ste zares vi tisti, ki želi k temu prispevati, izpeljite dejanje do konca oziroma dovolite, da se operacije končno začnejo izvajati!
Kaj mi kot pacientki pomaga, da se »zdravi« hvalite, kaj je kdo od vas (ne)koristnega storil, če za vsem tem čutim le veliko politično igro. Ali res skupaj z ministrstvom za zdravje oziroma gospo ministrico in zdravstveno zavarovalnico ne znate izračunati, koliko pacientov čaka na ortopedske operacije, koliko jih lahko opravijo v javnih zdravstvenih zavodih in koliko jih »ostane« za koncesionarje ter koliko denarja za to potrebujete?
Iz koga se norčujete? Kdo pri nas kroji zdravstveno politiko? Stranke, zavarovalnica ali ministrica za zdravje? Kje pa ste »izgubili« stroko? Se mi samo dozdeva, da bi v zdravstvenih primerih morala biti slednja najkompetentnejša? Naloga vas vseh prej omenjenih pa je, da jo podprete in poskrbite za denar.
Vi, gospod Židan, ga. ministrica za zdravstvo in vodilni iz zdravstvene zavarovalnice pa še mnogi drugi, ki se »izvrstno« spoznate na vse slovenske probleme, še posebno pa na medicino in občutenja ljudi, glede na dejanja, ki jih počnete, po mojem zagotovo še nikoli niste bili na čakalnem seznamu. Ali pač? Ker če bi čakali na operacijo kolka, kolena, hrbtenice in tako dalje od leta 2016 pa do danes, bi se vam večini že pošteno, milo rečeno, obračal želodec.
Meni kot pacientki je popolnoma vseeno, komu boste vi, spoštovani, podelili koncesijo za operacije: UKC LJ, UKC MB, MD Medicina ali pa mogoče namišljenemu sanatoriju po slovenski TV-nadaljevanki Naša mala klinika. Iz izkušenj vem, da so dobri, odlični in tudi slabi zdravniki ter drugo zdravstveno osebje lahko na katerem koli od navedenih naslovov. Zato se ne izgovarjajte več, kako skrbite za dobrobit pacientov.
Vi skratka ne skrbite zame kot pacientko. Vi skrbite le za svojo prihodnost. Vas skrbi le, da ne bi bil kdo tretji, in to je v tem primeru MD Medicina, boljši od… Ne vem koga. Vi imate problem, ker vam MD Medicina pač ne gre v koncept. Ampak to mene kot pacientke prav res nič ne zanima. Če želite pomagati meni oziroma nam pacientom, potem poskrbite, da se bodo z jutrišnjim dnem začele izvajati dodatne ortopedske operacije, in to povsod, kjer je to izvedljivo. (Ne)soglasja z zdravniki in direktorji na novonastalih sanatorijev in tako dalje, kjer koli že in s komer koli že, pa rešujte potem.
G. Židan, ga. ministrica za zdravje, g. direktor zdravstvene zavarovalnice, ko se bo to zgodilo, obljubim, da bom prva, ki vas bo javno pohvalila (če vam slednje sploh kaj pomeni). Takrat boste tudi sami lahko s ponosom trdili, da ste »veliko storili« zame in za druge paciente.
Do takrat pa se lahko le čudim, da se tudi pacienti še nismo dali pripeljati pred parlament. Tudi učitelji so dolgo potrebovali, da so se organizirali, pa jim je nazadnje končno uspelo. Mogoče bo tudi nam.
Alenka Čurin Janžekovič, Sv. Tomaž