Jastogom se v Švici od 1. marca morda ne obeta lepše življenje, jih pa čaka vsaj lepša smrt. Tedaj bo namreč začel veljati novi zakon, ki prepoveduje, da bi jih skuhali žive, kot je veljalo do zdaj, ko so praktično vsi recepti za pripravo jastoga svetovali, naj se živega vrže v krop in kuha 15 minut. Po novem bodo kuharji največjo morsko delikateso, preden jo bodo skuhali, morali spraviti v stanje nezavesti z elektriko oziroma elektrificirati ali pa mehanično uničiti njene možgane. Poleg tega deseteronožcev, kamor spadajo jastogi, trgovci ne bodo več smeli prevažati na ledu ali v ledeni vodi, ampak v okolju, ki so ga vajeni, torej v slani vodi.
Raki čutijo bolečino
Švica, kjer je jastog eksotična delikatesa, ki jo strežejo le v nekaterih restavracijah, je hotela iti še dlje, saj je nameravala prepovedati uvoz jastogov, vendar so ji to preprečili mednarodni trgovinski zakoni, z zakonom, ki ga je sprejela, pa se je pridružila nekaterim drugim državam, ki so podobno storile v preteklosti. Kuhanje živih jastogov je prepovedano na Novi Zelandiji in v mestu v severni Italiji Reggio Emilia, pravice deseteronožcev pa so s tem, da so definirani kot živali, zaščitene tudi na Norveškem, v Avstriji in nekaterih regijah v Nemčiji in Avstraliji. Drugje deseteronožcev namreč ne obravnavajo kot živali, zato restavracije, trgovine, skladišča in prevozniki z njimi lahko počnejo, kar želijo.
K odločitvi, da prepovejo kuhanje jastogov pri živem telesu, so v Švici prispevali argumenti, da tudi nevretenčarji, torej jastogi, rarogi in raki, čutijo bolečino. Ne pa da je, kot so domnevali prej, opletanje jastoga z repom, ko ga vržemo v krop, le refleks, ne znak bolečine in trpljenja. Jastogi in drugi raki se na poškodbo tkiv odzivajo tako fizično kot hormonsko, tako da bolečino na neki način zagotovo čutijo, to pa poleg opletanja z repom dokazuje tudi dejstvo, da pri kuhanju v vreli vodi izločajo hormon kortizol, ki ga, ko so poškodovani, sproščajo tudi ljudje.
Zakaj jastoge sploh kuhajo pri živem telesu
»Jastogi lahko čutijo svoje okolje, vendar pa verjetno nimajo sposobnosti, da procesirajo bolečino,« je za medije povedal Bob Bayer, izvršni direktor Inštituta za jastoge v Mainu v ZDA, kjer so ugotovili, da če jastoga, preden ga vržemo v vrelo vodo, za 15 minut postavimo na led ter ga tako na neki način omamimo, ta z repom opleta najmanj časa; če ga začnemo kuhati v hladni vodi, pa njegovo trpljenje samo podaljšamo. Njegovim besedam se pridružuje tudi Masie Tomlison, ki v Veliki Britaniji vodi kampanjo, da bi tudi na Otoku jastoge začeli ubijati bolj humano: »Ocenjujejo, da rak lahko čuti vročino in da ostane pri zavesti do tri minute. Če žival lahko tri minute čuti vrelo vodo, je to problem, ki ga je nujno treba rešiti. Česa takšnega v primeru vretenčarjev ne bi nikoli sprejeli.« Peticijo, da se prepove metanje živih jastogov v vrelo vodo, je podpisalo že več kot 30.000 ljudi.
Jastogi imajo v svojem telesu veliko škodljivih bakterij, ki se, ko so mrtvi, hitro razmnožujejo, pri tem pa sproščajo strupe, ki jih kuhanje ne uniči nujno. Če jastoga začnemo kuhati živega, zmanjšamo možnost zastrupitve, vprašanje pa je, kaj je večja nesreča – slabost in bruhanje v primeru zastrupitve z jastogom ali kuhanje živali pri živem telesu.
