Istra je kulinarično izredno pester polotok, saj je na razmeroma majhnem prostoru mogoče pokusiti neverjetno pestro paleto tradicionalnih specialitet. Že samo tamkajšnje avtohtone vrste tako polnjenih kot sušenih in svežih testenin lahko naštevamo, da nam zmanjka prstov, potem so tu jedi s črnimi in belimi tartufi, specialitete iz boškarina, istrski pršut, sir, da značilnih morskih jedi sploh ne naštevamo… Zanje se je treba največkrat podati v notranjost polotoka, saj jih v obmorskih turističnih gostilnah žal zlepa ni najti. Kakor tam (zlasti v poletni sezoni) ni najti istrske supe, preproste kmečke jedi iz vina, kruha, oljčnega olja, sladkorja in popra. Njeno ime je za Neistrane zavajajoče, saj supa v tem primeru ne pomeni juhe, Istrani namreč kruh »supajo«, torej namakajo v vino. Jed, ki – mimogrede, kot zanimivost – povsem ustreza veganskim standardom, izvira še iz časov, ko kmetje niso imeli pri hiši ničesar drugega in je bila istrska supa pogosto njihova edina zimska hrana (tudi za otroke). Danes jo pozimi pripravijo ob posebnih priložnostih, za praznike, in jo ob večerih uživajo ob odprtem ognjišču v dobri družbi domačih in prijateljev.