Kritika filma Fantomska nit: Ukrotitev »moške pošasti«
Gospod Reynolds Woodcock je ne le damski krojač, ampak tudi moški, sicer samski (celo »zapriseženo samski«, kot pravi), ki živi v ženskem svetu. To je precej hermetičen svet, ki ga Reynolds tudi nerad zapušča zato, ker ne mara družabnosti, kakor verjetno še bolj zato, ker je tako predan svojemu delu. Ta njegov ženski svet sestavljajo princese in grofice, za katere pedantni in rafiniran krojač kreira obleke, šivilje, ki že navsezgodaj pridejo v Woodcockovo hišo, kjer ves dan (in če je treba tudi čez noč) marljivo in tiho delajo, Reynoldsova sestra Cyril (Lesley Manville), ki vodi poslovanje te gosposke hiše damskega krojaštva in skrbi, da kakšna Reynoldsova manekenska »muza« ne bi predolgo zasedala mize pri zajtrku (Cyril res malo spominja na grajsko gospodinjo v Hitchcockovi Rebecci, le da jo stroga eleganca in rahlo porogljiva inteligenca naredita bolj karizmatično). In Alma (Vicky Krieps), nova »muza«, ki Reynoldsa opiše kot sitnega in zelo zahtevnega. Kar je sicer točno, toda tudi zelo obzirno.
Naj je Fantomska nit še tako rafinirano estetska, bi vendarle bila samo še en film o moški gospodovalnosti in ženski podrejenosti, ki mu tudi ne manjka moment ženske upornosti, če ne bi bil presenetljiv prav v tem »ženskem momentu«. (Foto: arhiv Kinodvora)
Reynolds Woodcock je vendarle lik iz Andersonove galerije portretov gospodovalnih, obsesivnih, posesivnih in predatorskih moških, ki smo jih videli v filmih Magnoli...