Zaradi narave svojega dela pevec, ki ga odlikuje 25-letna glasbena kariera in te dni navdušuje z novo avtorsko uspešnico Kot nekdaj ter videospotom zanjo, zelo veliko potuje. A vseeno precej manj kot v devetdesetih letih, ko je nastopal predvsem v tujini. Tam je dodobra spoznal in začutil svet. S skupino je nastopal v Avstriji, Švici, Nemčiji, na Švedskem in Finskem, pel je tudi na potniških ladjah in ledolomilkah. Nekoč je na odru zapel celo s slovito pevko Pink.
»Na ladjah sem delal osem let. Sprva se zaradi zibanja nisem počutil dobro in mi je bilo večkrat slabo. A sem se kmalu navadil in potem sem užival. Tudi takrat, ko smo pluli po severu Finske in sem opazoval, kako naša ladja lomi neskončne kose ledu…«
Še danes ne zdrži dolgo na enem mestu, pravi. Vselej ga vleče med ljudi, rad spoznava nove kraje, različne kulture, znamenitosti in jezike.
»Obožujem toplejše kraje, kjer ne potrebujem zimskih oblačil. Saj ne da ne maram zime, moje telo je ne mara! Moj imunski sistem je zelo slab in pozimi se vselej prehladim. V tem času me misli velikokrat ponesejo kam na toplo. Razmišljam o tem, kako bi lahko kje na soncu preživel vsaj tri mesece, čeprav je zaradi mojih nastopov to seveda nemogoče,« priznava sogovornik.
Da se vsaj malo pogreje in nadiha morskega zraka, se enkrat na teden odpravi na Obalo, najraje v rojstni Koper, kjer se počuti najbolj sproščeno in srečno. Že tamkajšnji zrak ga pomirja. S srčno izbranko Petro med prostim časom zelo rad raziskuje lepote Slovenije. Rada se sprehajata okoli Blejskega jezera, kar ju napolni s svežo energijo. Tudi na tek okoli Bohinjskega jezera se je pevec že podal, kar je bil nepozaben podvig.
Najraje ima pristanek
Bolj kot za alpske se Samuel zanima za nordijske discipline – kot strasten navijač. Še posebno rad navija za smučarske skakalke na svetovnem pokalu na Ljubnem, kjer tudi vselej s srcem zaigra na kitaro in zapoje v šotoru za povabljene goste. »Občudujem pogumne športnice, sam imam namreč strah pred višino, zato si sploh ne predstavljam, da bi se pognal z zaletišča,« priznava.
Iz istega razloga, strahu pred višino, mu preglavice povzroča potovanje z letalom: »V preteklosti, ko sem pogosteje letel, sem doživel veliko neprijetnosti, od močnih turbulenc in prostih padov do okvare na letalu. Prav tako sem v mladosti preveč gledal televizijske oddaje o letalskih nesrečah. Najbolj sem vesel, ko pristanemo.«
Na daljšo pot se pevec, ki se je domačemu občinstvu pred leti prvič predstavil na Emi, na kateri je nase opozoril s tretjeuvrščeno balado Vse bi zate dal, skorajda nikoli ne odpravi brez svoje kitare. Zaradi strahu pred izgubo ali poškodbami prtljage, pove. Tako je bilo tudi lani, ko je skupaj z srečnimi nagrajenkami nekega podjetja odpotoval na štiridnevno avanturo v New York, kjer je ob večerih tudi nastopal. Znamenitosti mesta, ki nikoli ne počiva, so ga navdušile.
»Vsak dan smo prehodili okoli dvajset kilometrov in uživali v vsakem trenutku. Najbolj so me prevzeli stolpnica Empire State Building, Kip Svobode (otok Liberty), Central park, World Trade Center, Ground Zero in znamenita dvorana Madison Square Garden.«
Glasbeni odri na belih strminah
V srcu nosi tudi švedsko prestolnico Stockholm, ki se je spominja po mešanici različnih kultur, prijaznih in temperamentnih ljudeh, ki so precej bolj odprti od preostalih Skandinavcev. Finci so precej bolj zadržani in težje spustijo k sebi neznance, pravi.
Kot pravi Primorec pevec obožuje milo podnebje, a so ga počitnice v Tuniziji pred leti razočarale. Zaradi pomanjkanja higiene ga tja ne vleče več. Celo v hotelu s petimi zvezdicami je naletel na ščurka, povsod je bilo polno smeti, spominja se umazane kopalnice. Ponoči se mu je bilo nelagodno sprehajati, zunaj so bili samo moški, se spominja.
Bolj mu ustrezajo Dalmacija, jug Italije in Grčija. Še posebno ga mikajo Kanarski otoki (Tenerife), kamor si želi v prihodnje. Kakšnega priljubljenega kraja, kamor bi se rad znova in znova vračal, nima, zaupa glasbenik. Povsod je lahko lepo, kadar ima mir in ne misli na obveznosti, pravi. Zadnja leta je zaradi rednih poletnih nastopov na Obali zanemaril celo počitnice. Pa vendar ima na lansko poletje zelo lepe spomine. S Petro sta prvič skupaj kampirala in čeprav je bila to zanj nova izkušnja, se je v šotoru počutil izvrstno.
Kot najpomembnejši del turizma izpostavi kulinariko. »Če je hrana slaba, se turisti ne vračamo. Vsi dopustniki iščemo dobro, kakovostno hrano, kar pa ne pomeni, da mora biti višjega cenovnega razreda.«
Najbolje je vseeno doma, trdi Samuel Lucas. »V Sloveniji imamo ogromno izbire, v naših jedeh se odraža mešanica različnih kultur in to mi je najbolj všeč.« V tem zimskem času mu najbolj teknejo jedi na žlico: jota, ričet, razne enolončnice in mineštre.
Ne le gastronomijo, zelo dobro pevec pozna tudi številne turistične znamenitosti. Nastopa namreč po vsej Sloveniji, a zasebno najbolj uživa tam, kjer ni veliko ljudi in turističnega vrveža. Posestvo Pule in Brdo pri Kranju, kjer je igral na porokah, sta mu zaradi čudovite narave še posebno pri srcu. Najbolj veselo vzdušje in občinstvo ga pozimi pričakata na smučiščih. Njegove številne uspešnice so do zdaj odmevale na Kopah, Krvavcu in Pohorju, v Kranjski Gori, Kitzbühelu, Schladmingu, kjer se je poklonil uspehom Tine Maze, in še marsikje drugje. Samuel Lucas je pač živ dokaz, da dober glas seže v deveto vas, odličen pa še dlje!
