Navade mladih Britancev, povezane z igranjem videoiger, so v raziskavi preverjali na britanski televizijski postaji Dave. Raziskava je vključevala 1000 posameznikov, starih med 18 in 30 let, s skupno lastnostjo – vsi izmed njih radi in pogosto igrajo različne videoigre. Najbolj priljubljene videoigre med mladimi so akcijske in avanture, sledijo jim logične videoigre.
Več kot polovica posameznikov, vključenih v raziskavo, (55 odstotkov) je povedala, da igrajo videoigre predvsem zato, da bi se med igro sprostili in tako soočili z vsakodnevnim stresom. Akcijske igre in avanture so med izprašanimi pri odganjanju stresa najbolj učinkovite, sledile so jim videoigre, v katerih se strelja. Nekaj manj od polovice izprašanih (47 odstotkov) je zatrdilo, da jim dober rezultat v igri pomaga tudi v vsakdanjem življenju, saj po igranju nanj gledajo z večjo pozitivnostjo. Čeprav raziskava tega ni preverjala, lahko domnevamo, da jim nasprotno od tega lahko slabši rezultat v vsakdanje življenje vnaša pesimizem.
Polovica izprašanih mladostnikov je zatrdila, da je igranje videoiger zanje metoda pobega. S pobegom se lažje soočijo z vsakodnevnimi problemi ali pa se od njih vsaj umaknejo. Slaba tretjina posameznikov je zatrdila, da jim je igranje videoiger v preteklosti že pomagalo pri razrešitvi določenih vprašanj oziroma duševnih problemov, nekaj večji odstotek (37 odstotkov) vprašanih pa meni, da jim je igranje iger z drugimi ljudmi pomagalo zvišati in izboljšati samozavest.
Povprečen igralec med igranjem videoiger pridobi vsaj tri nove prijatelje
Rezultati raziskave so pokazali tudi, da nekateri igranje videoiger vidijo kot način, s katerim bi lahko oplemenitili svoj socialni kapital in spoznali kakšnega novega prijatelja. Povprečen igralec videoiger med svojim časom igranja pridobi vsaj tri nove prijatelje – ali s skupnima igranjem ali v družbi vrstnikov, ki jih zanimajo videoigre. Trije od petih posameznikov so zatrdili, da včasih igrajo videoigre izključno zato, da bi se pridružili svojim prijateljem, ali se vključili v katero drugo skupino, ki že skupaj igra.
Več kot polovica izprašanih (60 odstotkov) vidi igranje videoiger kot ključni del njihovega družabnega življenja. Skoraj četrtina jih verjame, da so v življenju pridobili največ prijateljev ravno z igranjem videoiger, kar pomeni, da videoigre predstavljajo njihovo osrednjo socialno mrežo.
V študiji so preiskovali tudi druge vplive igranja iger, med njimi izboljšanje počutja, refleksov ali socialnih veščin. Tretjina izprašanih je zatrdila, da igrajo predvsem zaradi občutka, ki jim ga igranje videoiger vzbuja, in sicer občutek, da so v tistem dnevu nekaj dosegli. Nekaj manj kot polovica posameznikov (42 odstotkov) je zatrdila, da so najsrečnejši, ko so v igri dobri. Primerjalno so povedali, da od zmage v videoigrah dobijo večji občutek adrenalina in sreče, kot med primerljivimi dosežki in dogodki v realnem življenju.
